Vsi smo mi Domfrčani

Trboveljčani vemo, kako so se imenovali prebivalci delavskih kolonij tam okrog Kip. Limberčani, kajneda? Nekoč je tam stal Limberk, ki je v spominu še vedno živ. Tudi pri mladih, ki so svoja otroštva preživljali tam naokrog. Če niso plezali po češnjah, lovili kokoši ali nabirali mačic, pa so zagotovo igrali srečolov na veselicah in na kresovanjih pekli krompir v žerjavici.

A odslej so s preteklim vikendom dobile Kipe nov pečat. Za tri dni so postale prava zasavska avtonomna cona, zavel je ustvarjalen, povezovalni in zlasti med-generacijski duh. Družili smo se Zasavci iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Zato lahko mirno trdimo, da je Domfrci uspelo to, kar politikom ni in nikoli ne bo. Na Domfrci so tako Kipe naselili Domfrčani.

Tokrat prvič, a zagotovo že tradicionalno

Prva Domfrca se je izkazala za krasen preizkus, kaj zmore zasavska aktivna skupnost. Kajti zgodilo se je: 40+ dobrovoljcev, 200+ izvajalcev programa, 1 mio+ preidenih birokratskih zahtev in zapletov, 3000+ prostovoljskih ur vloženega dela, 12 organizacij, 14 finančnih in materialih podpornikov, 1700 prevoženih kilometrov, 39 na-pas-mater-konfliktov, ogromno zabave, gorivo se je merilo v ustvarjalnosti, nevodena evidenca neprespanih noči, neizmerljiva količina srca, strasti in dobre volje. To je Domfrca, Praznik za nove čase. 2000+ obiskovalcev.

Domfrca je praznik za nove čase, kjer organizatorji, dobrovoljci, nastopajoči in obiskovalci postanejo eno. Domfrca je povezala številne ljudi, ki so pripravili in obiskali raznolike aktivnosti – od glasbe, do programa za otroke, počitka in adrenalinskih fmx vragolij, ustvarjanja, športne vadbe, zanimivih predavanj, rock’n’rolla, predstav in elektronike. Poskrbljeno je bilo tudi za nekomercialne cene pijače in jedače ter ogromno pristnih stikov. In prost vstop.

Samoorganizacija zmore vse

Ljudje ne rabimo nekoga, da nam govori, kaj naj delamo, kako naj delamo. Domfrca se je izkazala za svobodno združevanje, odpiranje prostora ljudem – prostora, kjer ni prisile. Izkazala se je, da smo ljudje zelo aktivni, če za to dobimo prostor, ki temelji na svojevoljnem početju. Naučili smo se, da ko ljudje dobimo svobodo, lahko naredimo megalomanske stvari.

V prihodnje si samoorganizatorji želimo le manj birokratskih ovir in več finančne podpore, nekaj več sence in še kakšen šank, nekaj več električnih kablov ter sčasoma dan, dva, tri daljše trajanje tega veličastnega praznika, ki Zasavje spreminja v avtonomno cono. Ljudje se znamo se organizirati sami. In znamo stopiti skupaj.

Odzivi so po prvem izpeljanem prazniku izjemni in to zato, ker so se med organizatorji, dobrovoljci ter obiskovalci pletli pristni človeški stiki in ne izvajanje programa po formalnih, tehničnih, avtoritarnih, napisanih in birokratskih pravilih.

Domfrca ni imela zakulisja, vsi smo bili backstage. To je Domfrco naredilo to, kar smo vsi – najprej ljudje!

Srečno do prihodnjič,

Domfrčani