V Občini Trbovlje do digitalizacije kina tudi z državnimi sredstvi z razpisa

V drugi polovici 2012 je Slovenski filmski center končno izdal razpis za digitalizacijo kina, na katerega smo se seveda prijavili. Prijavili so se tudi na razpis za nepovratna sredstva agencije za spodbujanje Evropske kinematografije Europa Media in bili poleg mestnih kinematografov v Domžalah in Izoli izbrani na razpisu. Na srečo je DDT tudi pri Občini Trbovlje naletel na veliko posluha. Tako so že odobrena finančna sredstva za digitalizacijo kinematografa.
Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje že od svoje ustanovitve uspešno vrši svoje poslanstvo širjenja in promocije kulture v Trbovljah in širši regiji. Hkrati je v zasavski regiji, območju med Ljubljano in Celjem edini kinematograf, ki deluje vse dni v tednu, preko celega leta.
Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje se intenzivno pripravlja na izvedbo sedaj že nujne digitalizacije kinematografa. V svetu prihaja do vse hitrejše menjave tehnologije na področju kina: 35mm film, ki je bil z nami več kot 70 let, sedaj izpodrinja digitalni. Tako je digitalizacija postala stvar preživetja. Na kratko izbiramo med dvema možnostma: slediti tehnološkemu napredku in digitalizirati kino dvorano ali pa kino zapreti (saj ne bo več novih filmskih kopij, katere bi lahko vrteli).
Delavski dom Trbovlje zato že več let spremlja trende digitalizacije kinematografske dejavnosti. Prišli smo že zelo daleč od njenih začetkov, ko je bila digitalna oprema pregrešno draga in so si jo lahko privoščili samo največji kinematografi, projektorji pa so bili nagnjeni k začetnim napakam. Vzpostavil se je DCI standard, okoli katerega so se sporazumeli vse velike produkcijske hiše. Tako je postal de-facto standard za kinematografsko produkcijo in reprodukcijo.
Svet se je digitaliziral. Če je bila leta 2008 diskusija o vmesnih tehnologijah pred dokončnim prehodom na DCI predvajanje še smiselna, je do leta 2010 postalo jasno, da je časa zmanjkalo. Evropske države so vsaka na svoj način poskrbele za digitalizacijo svoje nacionalne kinematografije. Slovenija pa je ostala zadaj.
Strokovno združenje prikazovalcev umetniškega in kvalitetnega filma Art kino mreža Slovenije, katerega ustanovni član je tudi Delavski dom Trbovlje, je na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji že od svojega nastanka opozarjalo pristojne organe vse od lokalnih skupnosti pa do ministrstva pristojnega za kulturo ter Slovenskega filmskega centra.
V drugi polovici 2012 je nastopil pravi trenutek za dejansko izvedbo digitalizacije v Delavskem domu Trbovlje. Na eni strani so preko združenja Europa Cinemas, katerega član so, prejeli opozorila velikih produkcijskih hiš, da nameravajo v najkrajšem roku (do konca 2013) prenehati z distribucijo filmov na 35mm traku. Kodak kot glavni proizvajalec filmskega traku je v stečaju, Fuji film pa se prav tako umika iz masovne proizvodnje filma.
Na drugi strani so v tem času cene digitalne opreme drastično padle. Če so bile še leta 2009 ocene vrednosti projekta prenove blizu 120.000, so ob koncu 2012 te vrednosti skoraj 50% nižje.
Končno so se odprle tudi nove poti za sofinanciranje projekta. V drugi polovici 2012 je Slovenski filmski center končno izdal razpis za digitalizacijo kina, na katerega smo se seveda prijavili. Prijavili so se tudi na razpis za nepovratna sredstva agencije za spodbujanje Evropske kinematografije Europa Media in bili poleg mestnih kinematografov v Domžalah in Izoli izbrani na razpisu. Na srečo je DDT tudi pri Občini Trbovlje naletel na veliko posluha. Tako so že odobrena finančna sredstva za digitalizacijo kinematografa.
Oboroženi z vsemi temi viri ter lastnimi sredstvi so tako decembra 2012 z namenom doseganja čim bolj ugodnih pogojev stopili v partnerstvo s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale ter Art kinom Odeon Izola ter razpisali javno naročilo za digitalizacijo. Nanj je prispelo večje število ustreznih ponudb, tako da smo v zadnji fazi odločanja pred podpisom pogodbe.
Delavski dom po uspešni digitalizaciji pričakuje pozitivne trende obiska, saj bodo z digitalno distribucijo filmi lahko na sporedu hitreje. To pomeni, da bomo lahko v regiji obdržali del gledalcev, ki se na kino predstave vozijo v Ljubljano (Kolosej) ali Celje (Planet Tuš), kjer se zaradi večjega števila potencialnih gledalcev filmi vrtijo prej. Hkrati pa bi prehiteli tudi kvalitetne piratske kopije, ki so v današnjem svetu vse večji problem in so zaradi časovnega zamika pri predvajanju 35mm kopij v resnici naša glavna konkurenca.
Vir: uredništvo
Foto: Andrej Uduč