Trbovlje tudi kolesarjem prijazno mesto
Kar nekaj je bilo v zadnjem času polemik na temo kolesarske steze v Trbovljah. Ustanovljena je bila celo iniciativa, ki je nasprotovala kolesarski stezi skozi Sallaumines, na drugi strani pa imamo iniciativo Trbovlje na kolo, ki si prizadeva za postavitev kolesarske steze v mestu in šteje nekaj več kot 300 podpornikov.
Ne glede na mnenje enih in drugih je dejstvo, da so kolesarji del našega mesta in jih lahko srečate ali na cesti ali v naseljih. Prav tako je dejstvo, da je kolesarjenje sestavni del koncepta o trajnostnem razvoju okolju prijaznega mesta, še posebej tam, kjer se srečujemo s preseganjem prašnih delcev v zraku. Res je, da kolesarjenje ne bo v celoti odpravilo teh nevšečnosti, bo pa vsaj v manjšem deležu prispevalo k boljšemu stanju. Pa ne samo zraka, temveč tudi k boljšemu počutju ljudi (gibanje), zmanjševanju pločevine na cestah in pločnikih, k manjšim stroškom prevoza za posameznika… Tisto, kar se morda komu pri nas v Trbovljah zdi sporno ali nenavadno in celo nemogoče, je stalna praksa v drugih slovenskih mestih in nekaj povsem običajnega. Ceste (kolesarske steze) postajajo polne kolesarjev, vse več je tudi urejenih postajališč (parkirnih prostorov) zanje. Vemo, da je potrebno biti ob prečkanju ceste pozoren na voznike avtomobilov in na kolesarje, saj so enakovredni udeleženci v prometu. In zaradi vsega naštetega ni slabe volje med ljudmi, saj je to nekaj vsakodnevnega.
Res je, da relief v naši dolini predstavlja delno oviro za postavitev kolesarske steze, prav tako pa je postavitev in umestitev takšne steze precej draga. Relief (hribovito območje, ki obdaja ozko dolino) ni najbolj naklonjen povprečnemu kolesarju, a nekje je potrebno začeti. Čeprav kolesarske steze še nimamo, to ne pomeni, da nimamo kolesarjev. Imamo jih. In to iz leta v leto več, le da so to kolesarji, ki so, dokler ni urejena kolesarska steza, del prometa na cesti, kolesarjenje pa je nevarnejše, kot bi bilo, če bi stezo imeli. In ker je, kot smo zapisali, nekje potrebno začeti, smo začeli s postavitvijo privezov za kolesa vzdolž naše doline. Te priveze so v zadnjem letu ali dveh uredili posamezni občinski zavodi, tudi kakšno podjetje ali trgovina za svoje stranke in zaposlene, prav tako pa se je tega projekta lotila občina. Zaenkrat so privezi za kolesa med drugim pred občino, pred trgovino Valandovo, pred športnim objektom Partizan in na Rudarju, pred knjižnico, Delavskim domom ter pred MCT-jem … Priveze za kolesa, ki so bili postavljeni v preteklem mesecu, je izdelal Tomaž Humar. Privezi so narejeni iz nerjavečega jekla v obliki rudarskega vozička (hunta). Upamo, da vam bodo dobro služili, ko se boste odpravljali po opravkih na občino, po nakupih v trgovino, na rekreacijo, v knjižnico ali pa na kakšno kavico v kavarno Delavskega doma. Zagotovo to niso zadnji postavljeni privezi, saj naj bi jih bilo v prihodnosti še nekaj.
Trboveljčani smo na področju kolesarjenja in dejavnosti, povezanih z njim, precej aktivni. Poleg iniciative Trbovlje na kolo imamo tudi Kolesarsko društvo Partizan Trbovlje, kjer vam kolesarski mehanik lahko vsak dan med 17. in 18. uro popravi vaše kolo. Prav tako je društvo v mesecu aprilu organiziralo sejem rabljenih koles. Prav vsi v našem mestu smo lahko ponosni na dva že tradicionalna dogodka, in sicer na Kolesarski vzpon na Kum ter na dogodek Auf-zic, kjer kolesarijo na Podmejo.
Za konec pa še tale zanimivost. Po zadnjih podatkih je v vseh 27 državah EU prodaja koles prehitela prodajo avtomobilov, z izjemo Belgije in Luksemburga. Med prvimi petimi na lestvici je tudi Slovenija. Prvič po drugi svetovni vojni se je zgodilo, da se je tudi v Italiji prodalo več koles kot pa avtomobilov, kar bi se pred nekaj leti marsikomu zdelo absurdno, a nas žal finančni položaj v vse večji meri sili v prilagajanje in iskanje novih rešitev.
