Podjetniški krožeč na OŠ Ivana Cankarja Trbovlje

Kaj se zgodi, če združiš pridnost in podjetnost? Kaj se zgodi, če združiš ideje in voljo? Kaj se zgodi, če združiš mlado in malo manj mlado? Kaj se zgodi, če združiš moč in znanje? Čisto enostavno – podjetniški krožek na OŠ Ivana Cankarja Trbovlje.

Kako se je začelo?

Med počitnicami smo se na pobudo Območne obrtne zbornice sestale Teja Urbanija, Jerica Rajšek in Sabina Potrbin. Kako izvesti na šoli podjetniški krožek? Pa ne samo teoretično. Praktično! Učiteljici sva bili takoj za. Ideje so kar »švigale«. Odločili sva se, da bomo uredili zeliščni vrt in dokončali uto ob šoli. Na ta način bodo učenci aktivno sodelovali pri nastajanju podjetja od čistega začetka dalje. Če hočemo »tržiti« čaje, moramo imeti zelišča. Kako najbolj spoznaš delo obrtnikov? Ne samo da se jim pridružiš pri delu, ampak jim zraven tudi pomagaš.

Kako pritegniti učence?

Ko učencem poveš, da bo krožek potekal tako, da bodo sami zelo aktivni, da bodo dosti hitro vidni rezultati in da ne bo preveč teorije, se jih takoj javi petnajst iz šestega do osmega razreda, ki bi sodelovali. Edina težava je uskladitev termina. Delo pri krožku smo sproti usklajevali glede na vreme, obšolske dejavnosti, šolske dejavnosti in načrtovane aktivnosti. Med letom pa se je število učencev spreminjalo, saj so bile aktivnosti tako zanimive, da so pritegnile tudi mlajše učence.

Kako se lotiti dela?

Najprej je bilo treba napisati in urediti delovni zvezek. V oktobru so stekli dogovori z vrtnarico gospo Damjano Napret in mizarjem gospodom Janijem Cestnikom. Oba obrtnika sta si prišla ogledat teren. Dela so lahko stekla. Pri koščku zemlje, namenjenem za zeliščni vrt, se je takoj zataknilo. Zemlja, kolikor je je bilo, je bila zelo slaba. S pomočjo mizarja smo ogradili gredico in začeli pripravljati zemljišče. Na gredo smo dali odpadlo listje in zemljo, ki smo jo dobili od kmeta.

Prišla je zima …

Pozimi so dela na vrtu mirovala. Zemlja je počivala in čakala na pomlad. Učenci so zapisali in narisali svoje ideje o tem, kako si predstavljajo vrtiček. Kot »podjetje« naj bi izdelke tržili, zato smo v decembru raziskovali tržišče. Obiskali smo starostnike v Domu upokojencev Franca Salamona. Možni odjemalci so bili z našo ponudbo zelo zadovoljni. V tehniški delavnici in pri gospodu Cestniku se je začelo z načrtovanjem klopi in mize za uto.

 

Končno pomlad …

Marec, sonce, spočita zemlja in nestrpni učenci. Najboljša kombinacija za uspešno nadaljevanje. Vrtnarica je pripeljala orodje, okrasno lubje za potke in veliko rastlin. Učenci so takoj poprijeli za orodje in se lotili dela. Po eni uri in pol je bil vrtiček nasajen, obrazi zadovoljni in vloge razdeljene. Določili smo direktorja in skrbnika vrtička, ki bosta skrbela, da bodo imele rastline dovolj vode.

In kako naprej?

Čaka nas še delo pri mizarju. Naredili bomo mizo in klopi za v uto in mizo s »stoli« za na šolski vrt. V maju bomo pripravili otvoritev zeliščnega vrta in ute. Naredili bomo fotoknjigo – fotografije od začetka in naprej.

Kaj pa prihodnost?

Ker smo skrbni in pripravljeni delati, bomo zelišča in dišavnice ob primernem času pobirali, jih sušili in primerno shranjevali. Iz njih bodo nastali čaji, mila, zeliščne soli in še marsikaj. V primerni embalaži bodo odlična darila. Šolski vrt bo s stoli in mizo postal idealna učilnica na prostem. Uta bo služila za pouk zunaj in za druženje po pouku.

Motivacijsko plačilo …

Naše podjetnike bomo za ves trud nagradili s strokovno ekskurzijo, ki jim bo prinesla tudi nove podjetniške ideje.

Naši načrti …

Izkazalo se je, da starejši učenci s svojim predanim delom zelo pritegnejo mlajše, katerim z veseljem predajajo svoje znanje. Smo podjetni in zato že razmišljamo o novih idejah, o nadgradnji starih in o tem, kako učencem ponuditi čim več in biti čim bolj v stiku z naravo. Kaj vse se nam plete po glavah, pa naj ostane skrivnost. Če ne prej, vam jo razkrijemo prihodnje šolsko leto.