Občinska slovesnost in podelitev nagrad

Program so povezovali voditeljski pari in sicer: Ana Turšič, Marjan Knez, Gordana Vranešič, Jože Bernot, Primož Siter, Mojca Dolinšek, Neja Berger, Denis Lihič. Marsikdo v dvorani se je spraševal, ali so kipi postavljeni na oderu kot replika kipa na Trgu revolucije, živi in “pravi” ljudje? Odgovor je seveda da! Eno uro so skoraj nepremično stali na podstavku oblečeni in postavljeni prav tako, kot kip na Trgu revolucije.

O LETOŠNJIH NAGRAJENCIH:

Prvojunijsko nagrado za izjemne dosežke v programu dijaške izmenjave med Gimnazijo Trbovlje in gimnazijo v nemškem Scheinfeldu, ki so prispevali k razvoju, ugledu, uspehu in prepoznavnosti občine Trbovlje sta prejeli profesorici Marija Holešek in Marjetka Kafel.

Obrazložitev:

Mednarodni projekt z 20-letno zgodovino je zagotovo eden redkih mednarodnih projektov v slovenskem merilu s tako dolgo tradicijo. Ga. Marija Holešek in ga. Marjetka Kafel sta se že leta 1994 zavedali, da je mednarodno sodelovanje mladih tisto, ki mladega človeka obogati, napolni z novim znanjem, podira meje med narodi ter mladim ponudi popolnoma drugačne razsežnosti pogleda na skupnost, v kateri danes živimo, v EU. Nista se motili. Po poteh mednarodnih izmenjav so za njima šle tudi številne druge srednje šole.

Prva izmenjava se je zgodila pomladi leta 1994, dvajseta je v teku v tem letu. Pobudo za izmenjavo je takrat podala ga. Marija Holešek, ki je tudi navezala stike z Gimnazijo Scheinfeld. Že na samem začetku se ji je z vso delovno vnemo pridružila kolegica Marjetka Kafel. Potrebnega je bilo veliko navdušenja, truda in, poudarjamo, prostega časa. Potrebno pa je bilo tudi veliko poguma, da sta se profesorici nemškega jezika lotili takšnega projekta. A dvajsetletna dobra praksa je pokazala, da je bil odlično zastavljen in vsakič tudi vrhunsko izpeljan.

Prva leta je bilo potrebno nemške partnerje prepričati o varnosti naše, takrat še mlade države. A že po prvi izmenjavi so se njihovi strahovi razblinili. Rodile so se mnoge nove ideje in oba takratna ravnatelja sta izmenjavo ocenila kot izjemno uspešno ter pomembno za šoli, kraja in državi. Tkale so se vezi med šolama in med dijaki.

Profesorici so vseskozi podpirali tudi sodelavci in vodstvo. Organizirati je bilo potrebno pouk za tuje dijake, jih popeljati na vsaj dve ekskurziji po Sloveniji, poskrbeti za nastanitev tujih učiteljev in podobno. Nesebično sta jih večkrat vzeli kar pod svojo streho. V izmenjavah je do sedaj sodelovalo 1026  dijakov, 23 mentorjev in šest ravnateljev obeh šol. Marija Holešek in Marjetka Kafel sta bili vseh 20 let mentorici izmenjave na GESŠ Trbovlje in sta od vseh udeleženih tudi edini, ki sta spremljali izmenjave od njenih začetkov.

Mednarodna izmenjava, kot sta jo Holeškova in Kaflova zastavili v Trbovljah, mladim udeležencem ponuja množico kompetenc na področju izobrazbe, kumunikacije in medkulturnega učenja. Marsikomu je bila izmenjava izvrstna popotnica za študij in poklicno pot.

A ne le posamezniki, tudi celotno lokalno okolje s projektom veliko pridobi. Ime in prepoznavnost našega mesta se širi v svet. Nemški dijaki in njihovi starši ter učitelji spoznajo Trbovlje, našo kulturo, zgodovino, seznanijo se s politično ureditvijo in gospodarstvom. Navežejo se mnoge vezi, ki se navadno ohranijo in okrepijo ter prerastejo v trajna prijateljstva. 

Holeškova in Kaflova sta poleg vsakoletne izmenjave od leta 1994 organizirali še vrsto individualnih izmenjav in tako omogočili posameznikom, dijakom GESŠ Trbovlje, da z večtedenskim bivanjem pri družini v nemškem Scheinfeldu  in obiskovanjem njihove gimnazije pridobijo še več znanja, izkušenj, in okrepijo vezi s prijatelji v tujini.

Projekt je v samem načinu, ciljih in smotrih razmišljanja ter delovanja časovno prehitel vse sodobne pedagoške paradigme. Povzdignil je kulturni in socialni kapital v globalizacijski standard, ki je danes samoumeven. Predlagani kandidatki sta tako rekoč prehitevali čas in s tem številnim dijakom omogočili bogate jezikovne, socialne in kulturne izkušnje.

S svojim delom sta dali mladim izvrstno priložnost in s tem neprecenljiv prispevek h kvaliteti bivanja mladih v Trbovljah. Dvajset let sta, poleg svojega rednega dela, prostovoljno vodili še izmenjavo, kar jima po njuni službeni dolžnosti in učnem načrtu ni bilo potrebno. Kljub temu sta ogromno svoje energije, ljubezni, dobre volje in časa posvetili temu projektu zavoljo dobre popotnice mladim.

ČASTNI OBČAN:

Za večletno uspešno delo na področju planinstva, alpinizma, jadralnega padalstva, fotografiranja, letalstva in publicistične dejavnosti je naziv »častni občan« prejel gospod Matevž Lenarčič.

Matevž Lenarčič se je rodil leta 1959 v Trbovljah, kjer je živel in se šolal vse do svoje redne zaposlitve. Sedaj z ženo in dvema otrokoma stanuje v Rečici ob Savinji.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Trbovljah, po maturi je sledil študij biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer le leta 1985 . Zaposliv se je pri Zavodu za spomeniško varstvo v Celju ter sodeloval pri različnih projektih, med drugimi tudi pri zasnovi in izvedbi krajinskih parkov Mrzlica in Kum. Trenutno se osredotoča na aerofotografijo ter na organizacijo predavanj in razstav ipd. 

Leta 1978 se je udeležil 1. Zasavske alpinistične odprave na Grenlandijo, kjer so pod vodstvom načelnika in vodje odprave, Janeza Bizjaka z osvajanjem deviškega sveta dosegli velik uspeh. Z bratom Markom sta kot prvopristopnika nekatere gorske vrhove poimenovala z domačimi, slovenskimi imeni – enega izmed treh vrhov z imenom Trbovlje. Omenjeni vrh je kartografiran na zemljevidu Grenlandije.

Kot član Alpinističnega odseka Planinskega Društva Trbovlje je plezal po domačih in tujih gorah ter opravil preko 650 plezalnih vzponov, med katerimi je bilo tudi nekaj prvenstvenih. Osvajal je gorske vrhove tako v Sloveniji, kot tudi v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Švici, Skandinaviji, Hrvaški, kar enajstkrat pa je bil tudi v Himalaji. Vrhove je prav tako osvajal v Južni Ameriki, stopil je tudi na najvišji vrh Afrike. Leta 1986 je kot prvi iz Trbovelj in Zasavja stopil na osemtisočak BroadPeak. Leta 1989 je sodeloval kot učitelj v alpinistični šoli za domačine v Nepalu, leta 1992 pa je bil celo vodja omenjene šole. Z višine si je želel ogledati domači in gorski svet, zato se je kot eden redkih začetnikov v Sloveniji lotil jadralnega padalstva. Z jadralnim padalom je opravil preko 300 poletov. Bil je prvi, ki je s tem padalom prvikrat poletel z vrha Mrzlice v spodnje Čeče, nato pa skupaj z bratom Markom s temi poleti nadaljeval v naslednjih letih na različnih koncih Slovenije.

Matevž Lenarčič je avtor številnih monografij, stenskih koledarjev ter 32 zelo odmevnih fotografskih razstav v  Sloveniji, Avstriji, Švici, Nemčiji, Italiji in Franciji. Najodmevnejša je obsežna knjiga večjega formata z naslovom »Alpe, kot jih vidijo ptice«, pri kateri je s pisano besedo sodeloval trboveljski rojak, Janez Bizjak. V letu 2010 je izšla njegova knjiga s fotografijami in opisom »Slovenija izpod neba«, ki je postala velika uspešnica.

Z letalstvom kot nekakšnim logičnim nadaljevanjem jadralnega padalstva se je začel ukvarjati leta 2000. Ko je opravil izpita za pilota ultralahkih in kasneje še večjih letal se je lotil zelo zahtevne naloge – poleta okrog sveta z ultralahkim letalom. O navedenem poletu je napisal dve knjigi z naslovom »Okrog edinega sveta«. Oba poleta sta potekala od vzhoda proti zahodu, tretji polet okrog modrega planeta pa je potekal v obratni smeri. Ves polet je bilo možno spremljati na spletu in je predstavljal pravo odkritje novih razsežnosti.

Po uspešno opravljenem tretjem poletu okrog zemlje je bil deležen številnih domačih in tujih čestitk in priznanj, predvsem pa medijske pozornosti domačih in tujih medijev.

Omeniti je potrebno še njegov polet oz. prelet držav vzhodne Afrike leta 2005. Med letoma 2006 in 2009 je z ultralahkim letalom neštetokrat preletel vse Alpe in obalpski svet ter ob tej priložnosti posnel tisoče fotografij, katerih le majhen del je objavil v obsežni knjigi »Alpe, kot jih vidijo ptice«. Za knjigo »Slovenija izpod neba« je porabil tri leta, opravil 220 poletov, preletel 100.000 km in posnel 120.000 fotografij.

Poleg že omenjenih, so izšle tudi knjige »Smisel in spoznanja«, »Okrog edinega sveta«, osem foto-monografij ter 52 stenskih koledarjev. Pripravil in izpeljal je 32 fotografskih razstav, deloma tudi na prostem s povečavami. Sicer pa je v raznih časopisih in revijah objavil številne prispevke o svojih alpinističnih in letalskih podvigih ter bil neštetokrat intervjuvan za razne tiskane in elektronske medije. Nemška TV je pripravila delno nadaljevanko o njegovih poletih, ki so jo leta 2012 predvajali tudi v Švici. V Trbovljah pa je imel številna brezplačna predavanja za javnost.

O njegovem delu in dosežkih na raznih področjih bi se povedalo še marsikaj. Ob vsaki priložnosti pa je povedal ali zapisal, da je po rojstvu in občutku pripadnosti vedno bil in bo Trboveljčan oz. trboveljski rojak. Lahko rečemo, da je eden zelo redkih Trboveljčanov, ki so v svojem polstoletnem življenju dosegli mnogo pomembnega tudi v svetovnem merilu – kot diplomirani biolog, alpinist, pilot, naravovarstvenik, jadralec, poklicni fotograf, bodisi kot rojak, ki je še vedno dnevno v stiku s Trbovljami v takšni ali drugačni obliki.