Na dan Evrope

Tudi iz Trbovelj skupaj z evropskimi župani o prihodnosti Evrope. 

Danes, 9. maja, obeležujemo dan Evrope, ko praznujemo mir in enotnost v Evropi. Ta dan obeležujemo obletnico zgodovinsko pomembne Schumanove deklaracije, ki nosi ime po francoskemu zunanjemu ministru Robertu Schumanu, ki je v govoru v Parizu leta 1950 predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi. Schumanov predlog šteje za začetek povezovanja držav v Evropsko unijo.

Ob 70. obletnici sprejetja te deklaracije in o prihodnosti Evrope so danes preko video konference razpravljali župani številnih evropskih mest, med drugim župani Dublina, Bratislave, Porta, Saint Omerja oz. župani iz evropskih držav kot so Francija, Belgija, Švedska, Hrvaška, Španija, Litva, Slovaška … Med njimi je bila tudi županja iz Slovenije, in sicer županja občine Trbovlje. Srečanje se je pričelo z evropsko himno v živo iz Bratislave in nadaljevalo z razpravo.

Sedemdeseta obletnica sprejetja Schumanove deklaracije je lepa priložnost, da se ob dogodkih, ki jih kot Evropa doživljamo v zadnjem času (finančna kriza, pritisk migrantov na meje Evrope, koronavirus …) pogovorimo o nadaljnji prihodnosti Evrope, o tem, na kakšen način bi se Evropa morala spremeniti, da bi bila kos vsem izzivom 21. stoletja. Še posebej epidemija koronavirusa je na površje zopet prinesla vprašanja kot so »Kdo vodi Evropsko unijo«, »Kdo sprejema odločitve oz. zanje odgovarja?«, »Kako bi Evropo spremenili, da bi bila sposobna sprejemati hitre odločitve in takoj reagirati na krize?«.

Župani in predstavniki regij poudarjajo, da se ne bojijo besede “zvezna” Evropa (federal), ki po definiciji pomeni delitev oblasti med ravnmi oblasti. Župani so izpostavili, da je bil izraz »zvezna Evropa« predolgo napačno razumljen ali namerno popačen, saj to nikakor ne pomeni absolutne centralizacije na evropski ravni. Zvezna Evropa je način organiziranje, kjer bi bila oblast, moč porazdeljena med ravni, z jasno porazdelitvijo pristojnosti za vsako raven. Kot dolgoletni zagovorniki upravljanja na več ravneh, ki ima za posledico resnično in učinkovito partnerstvo med vsemi ravnmi oblasti, so župani dejali, da je federalna Evropa – v svojem pravem pomenu – edina pot naprej. Ko se dve tretjini javnih naložb, tretjina javnih izdatkov in četrtina davčnih prihodkov odvija na podnacionalni, torej lokalni ravni, je jasno, da EU svojih ciljev ne more doseči brez zavzetega strateškega partnerstva ne samo z nacionalnimi vladami, temveč tudi lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Zato so danes nekateri župani evropskih mest razpravljali prav o tem, o prihodnosti Evrope, ki bi bila kos izzivom 21. stoletja. Med drugim so izpostavili:

  •  Evropa bi morala imeti manj razdrobljeno vodstveno strukturo: Evropa potrebuje predsednika, ki bi ga neposredno izvolili evropski državljani in bi bil odgovoren Evropskemu parlamentu, ki neposredno zastopa državljane. Na ta način bi bilo mogoče hitro in odločno ukrepanje na področjih, za katere bi bile pristojnosti.
  • Potrebujemo unijo, v kateri nacionalne države še naprej igrajo svojo pomembno vlogo na področjih deljene pristojnosti, z bolj delujočim Evropskim svetom, ki bi bil manj odvisen od odločitev ob srečanjih vrha in kjer se podnacionalne vlade (regionalne, lokalne) aktivneje vključuje kot prave partnerje za doseganje dogovorjenih političnih, gospodarskih, okoljskih in socialnih ciljev;
  •  Potrebujemo unijo, ki ima v duhu Schumanove deklaracije tudi solidarnost kot samostojni sestavni del mehanizmov EU za odzivanje na krizo. Odziv na krizo pa mora biti hiter, sorazmeren s krizo in učinkovit. EU mora delovati kot eno, zlasti v času krize.
  • Želimo si unije, ki bo imela vzpostavljeno industrijsko strategijo, ki bo znala upoštevati ranljivosti naše industrije in znala zmanjšati vsako izpostavljenost nezanesljivim mednarodnim dobavnim verigam v kritičnih sektorjih (hrana, energija, zdravje), s prednostnim poudarkom na tržnih spodbudah, ki na teh območjih olajšajo evropsko avtonomijo.

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Scroll to top