Mi, mladi socialni podjetniki

Krožek socialnega podjetništva je letos prvič zaživel na trboveljskih osnovnih šolah. Zelo dobro deluje na OŠ Ivana Cankarja In OŠ Tončke Čeč. Izvajalec krožka in oblikovalec programa je zavod SOCIOS, zavod socialnih storitev. Vsebinsko raznolikost delovanja uresničujemo s pomočjo na razpisu pridobljenih sredstev Občine Trbovlje in prostovoljnim, neplačanim delom naših strokovnjakov in sodelavcev.

Osnovni cilji našega programa so prepleteni v udejstvovanjih, ki odsevajo bistvo socialnega podjetništva. Življenje spoznavamo izven učilnic, pridobivamo življenjske izkušnje in veščine, družimo se z ljudmi, ki so polni življenja in idej, obiskujemo socialna podjetja, želimo narediti nekaj dobrega za ljudi ter s pridobljenimi informacijami morda pomagati tudi staršem. Živimo vrednote, za katere si želimo, da bi postale vrednote vseh. Postali smo skupina, v kateri se vsak izmed nas dobro počuti. Za vsakega nam je »mar« in vsak »šteje«, zato se veliko družimo in mnogi ne bi želeli prekiniti našega druženja med poletnimi počitnicami. To je pomembna povratna informacija o tem, da delamo dobro z vidika učencev in da nas začrtan program ne utesnjuje, saj smo ga že zdavnaj presegli.

Začeli smo tako, da smo s pomočjo različnih delavnic spoznali, kaj je socialno podjetništvo. G. Boris Jesenšek nam je posredoval svoje izkušnje pri delu z nevladnimi organizacijami. Trboveljsko Ropotarnico nam je predstavila Tanita Hohnjec. Bila je nadvse prijazna gostiteljica. Ob piškotkih in soku nas je seznanila, kako je kot mlada brezposelna oseba po končanem izobraževanju prišla na idejo, da lahko ustvari podjetje, ki je v dobrobit ljudi in tudi zaposli ljudi, ki so težje zaposljivi. Dodobra smo si ogledali Ropotarnico in vse kar je bilo v njej (pohištvo, igrače..). Tanita nas je ob koncu obiska povabila na bolšji sejem kot aktivne udeležence sejma. Ideja se nam je zdela naravnost odlična. Kljub nedelji in zgodnji jutranji uri smo bili za akcijo. Z različnimi predmeti, ki jih ne potrebujemo več, smo se odpravili na »bolšaka«. Za dekoracijo naše mize smo vzorno poskrbeli s prtom, plakatom o socialnem podjetništvu, narisano bolho,…Obiskovalci so nas hvalili in velikokrat tudi vljudnostno kaj kupili. Počutili smo se odlično, saj smo bili uspešni. Pridobljeni denar smo namenili živalim v zavetišču. Pa ne le zasluženi denar! Učenci so na svoji šoli organizirali zbiranje hrane za živali. Sproti smo se učili, kako propagirati akcijo, informirati ljudi, uporabljati namensko družbena omrežja za vključitev vse večjega števila ljudi, postaviti zbirno mesto na šoli, ga prijetno opremiti,… V zavetišču Gmajnice se kar niso mogli načuditi, koliko hrane nam je uspelo zbrati. Spet smo bili uspešni in upravičeno ponosni nase! Z delom, vztrajnostjo in uspehom raste zdravo samospoštovanje.

Poleg zavetišča je policijska šola za dresiranje policijskih psov. G. Alojz Klančišar je bil z veseljem pripravljen urediti oba naša obiska, saj je delo s psi njegova velika ljubezen. Predstavitveni film nam je prikazal delo s psi, predvsem njihovo dresuro za službene potrebe. Sprehodili smo se med bivalnimi prostori psov in nekateri psi nas prav nič niso bili veseli. Na koncu nas je čakalo zelo prijetno presenečenje, mladički nemškega ovčarja. Bilo jih je tako veliko, da je prav vsak izmed nas lahko vzel v naročje psička. Po izrazu na naših obrazih je bilo moč razbrati vse občutke ugodja.

Mladinski center Trbovlje nas je vedno prijazno gostil, ko smo pripravili predavanja o dostojnem delu in socialni državi ter predavanje o delu na črno. Marko Funkl je z velikim občutkom za delo z mladino pripravil različne učne situacije,v katerih smo spoznali, da veliko vemo o delu na črno, manj pa o pravicah delavca, še manj pa o možnostih uveljavljanja teh pravic. Preizkusili smo se v igri vlog, da si izborimo pravico do počitnic, saj so jo nekateri naši sošolci imeli, drugi pa ne. Ker smo zelo mladi, nam boj za pravice ni šel dobro »od rok«, a se bomo že še naučili. Vemo pa, da si vsak delavec zasluži pravice iz delovnega razmerja in spoštljiv odnos.

Zakaj naj bi plačevali davke in kaj naj bi mi državljani imeli od tega, nam je pojasnil g. Božidar Jagodnik iz finančnega urada Hrastnik. Ob splošni miselnosti, da je državo dobro pretentani, hkrati pa želimo dobre in brezplačne šole, dostop do zdravstvenih storitev, dobre ceste,… Ja, oboje skupaj res ne gre, smo zaključili srečanje. Tudi delavec, ki dela na črno ni varovan delavec z vidika pravic, ki mu pripadajo na osnovi delovnega razmerja.

Šport in špas –dan druženja in gibanja generacij na osnovni šoli Ivana Cankarja je zanimiv projekt, na katerem se predstavijo, medsebojno spoznajo in družijo različne dejavne skupine ljudi. Seveda, tudi mi nismo manjkali. Predstavili smo krožek socialnega podjetništva s pripravljenim promocijskim gradivom; brošura o našem delu, plakati in naše nove majice z napisom Mi, najboljši mladi socialni podjetniki. Vsakemu obiskovalcu smo z navdušenjem pojasnili, kaj in kako izvajamo krožek. Pozorni smo bili na to, da zanimivo, kulturno in retorično spretno spregovorimo o nas in našem delu. Ugotavljamo, da postajamo bolj spretni in sproščeni, čeprav nas na trenutke še vedno »zvije«. Bil je pester in zanimiv dan, ki smo ga končali s skupnim tekom in izmenjali nekaj oblačil v t.i. menjalnem krogu. Ideja menjalnega kroga je odlična ideja, saj so njeni učinki v smislu trajnostnega razvoja nova družbena dimenzija, ki jo je potrebno osvojiti in zaživeti. Ponovna uporaba dobrin, zmanjševanje socialnih razlik, manjše obremenjevanje okolja, omejevanje potrošniške miselnosti,…

Teden vseživljenjskega učenja oz. Parada učenja v trboveljskem DDT- ju je bila zanimiva izkušnja tudi za nas. Ogledovali smo si različne stojnice z zanimivimi in pestrimi vsebinami. Različne generacije so predstavljale svoje delovanje v številnih zasavskih organizacijah. Naši mladi socialni podjetniki, kot imenujejo sami sebe osnovnošolci, so odkrivali različna interesna področja ljudi v njihovem delovnem in prostem času. Tudi sami so se preizkusili v hitrostnem pisanju besedil, prvi pomoči pri oživljanju človeka, oblikovanju lastne priponke in poizkušanju zasavske kulinarike. Všeč so jim bile risarske spretnosti ljudi, plesi in gledališki nastopi. Čeprav so sprva mislili, da bo vse skupaj preveč »po šolsko«, so ugotovili, da z besedo učenje označujemo mnogo več. Učenje ima različne oblike, v katerih najdeš samega sebe, uživaš in nikakor ne zajema le mlado generacijo.

Aktualno vprašanje za mnoge ljudi v našem okolju je tudi, kako naj si poiščem zaposlitev? Problem ni samo v številu delovnih mest, ki so na razpolago, temveč tudi v problemu, da si ne znamo poiskati informacij in potrkati na prava vrata ali pa pridobiti pomembne veščine. Mi smo se odločili, da bomo potrkali na vrata, na katera potrka večino ljudi, se pravi na vrata Zavoda za zaposlovanje v Trbovljah, da pridobimo osnovne informacije. Te pa bomo v prihodnje nagradili še z dodatnimi informacijami. Učenci so sprva imeli nekaj pomislekov v smislu, saj se še ne bom zaposlil. Res je, potrebno se je še izobraževati in pridobivati pomembna znanja za prihodnost, saj v šolo »ni butasto hodit« kot si je mojo izjavo zapomnil eden izmed naših članov. Pridobiti prave informacije je lahko tudi v pomoč brezposelnim staršem. Prenos ustreznih informacij od mladih k starejšim je še en pomemben vidik medgeneracijskega sodelovanja. Učimo se tudi teh vidikov, in to z namenom.

Počasi se bo čas našega druženja do jeseni iztekel. Vsi želimo nadaljevati v novem šolskem letu. Osnove smo pridobili in z nadgradnjo veščin, spretnosti, informiranosti ter znanj, bi se lahko že kar dobro »opremili« za življenje. Naše letošnje delo in druženje bomo sklenili z zaključnim dogodkom, ki ga še načrtujemo. Načrtujemo skupaj, se idejno usklajujemo, iščemo kompromise in se učimo demokratične komunikacije. Všeč mi je, da postajam vse bolj ena izmed članov krožka, ker zadeve že potekajo v pridobljenih okvirjih. Izkušnje, ki sem jih pridobila pri delu z mladimi v krožku socialnega podjetništva so neprecenljive in pomembne za delo z različnimi mladimi v prihodnje. Ne, ne, to ni fraza!

In čisto na koncu, želim poudariti še nekaj, kar se nekateri v našem okolju in regiji še ne zavedajo, ali pa ne dovolj. Takšno odzivnost, pripravljenost sodelovati in soustvarjati kot jo zasledimo v lastni občini in tudi v Zasavju, zlepa ne srečaš drugod. Odzivnost in pripravljenost strokovnjakov za sodelovanje je v našem trboveljskem in zasavskem okolju neverjetna in izven sodobne neoliberalne kapitalistične logike! Zahvaljujem se vsem posameznikom, ki ste bili in ste svoja znanja še vedno pripravljeni deliti z drugimi, v našem primeru ste jih z nami. Soustvarjati, sobivati, učiti se drug od drugega, biti solidaren, dobronameren, pošten in odgovoren. Kaj si ne želimo vsi tega?