Maša Jazbec

Maša Jazbec ni neznano ime v Trbovljah. Gre za trenutno najbolj obetavno vizualno umetnico, ki jo želja po raziskovanju vedno vleče v nove sfere ustvarjalnosti in zadnja leta je z mnogimi odmevnimi projekti postavila Trbovlje na zemljevid centrov rojstva novomedijske umetnosti. V intervjuju je Maša spregovorila o novih načinih umetniškega izražanja in razkrila podrobnosti svojega najnovejšega projekta Monolit, ki je tudi tema njene magistrske naloge, ki jo končuje v Linzu.

 

V Trbovljah si poznana kot obetavna predstavnica mlajše generacije vizualnih umetnikov. Kdaj se je začelo razvijati tvoje navdušenje za umetnost?

»To navdušenje me spremlja že od ranega otroštva. Spomnim se, da sem že v rani mladosti zelo rada ustvarjala in raziskovala nove stvari. Svoje ustvarjanje sem najprej začela razvijati z risanjem in s slikarstvom, čeprav se v slednjem nisem našla, večje zanimanje sem imela za kiparstvo, z leti pa sem se začela navduševati nad videoinštalacijami. Ker pa sem po naravi nagnjena k neprestanemu napredovanju, sem po opravljenem študiju v Mariboru nadaljevala svojo ustvarjalno pot v Linzu, kjer sem se podrobneje seznanila s svetom novomedijske oz. interaktivne umetnosti. Na tem mestu bi se zahvalila predvsem svojim staršem, ki so me podpirali na moji ustvarjalni poti in mi pomagali, da sem lahko nemoteno študirala.«

 

Kako bi obrazložila pojem novomedijska umetnost?

»Najbolj preprosta razlaga bi bila, da gre za umetnost, ki zaživi šele s stikom z obiskovalcem. To pomeni, da ni namenjena zgolj pasivnemu opazovanju, ampak je pri njej pomemben stik med umetnostjo in subjektom, ki jo je pripravljen sprejeti.«

 

Si tudi članica Relika, iz katerega je pozneje nastala Vizualna Alternativa Trbovlje (VAT). S kakšnim namenom sta nastali ti dve skupini?

“Vse se je pravzaprav začelo z Relikom, ki sem se mu pred leti pridružila ravno zaradi svoje želje po raziskovanju. Relik so med drugim sestavljali tudi ljudje, ki jih je zanimal digitalni medij, se pravi fotografija, film, videoinštalacije itn. Postopoma se je neodvisno od Relika izoblikovala določena skupina ljudi, ki izraža zanimanje za digitalne medije, namenjena pa je tudi druženju ljudi s podobnimi interesi in z namenom, da bi se drug od drugega tudi kaj novega naučili. Rezultat tega druženja in sodelovanja je tudi uspešen projekt Trbovlje, novomedijsko mesto, ki že pridobiva na veljavi.”

 

Si avtorica mnogih videoinštalacij. Kakšne teme obravnavaš pri posameznih projekih?

»Predvsem prehod med realnim in virtualnim svetom, ker se mi zdi, da to področje zahteva vse več raziskovanja. Nekateri so res mnenja, da je bila ta tematika že neštetokrat obdelana in da o njej vemo že praktično vse, vendar temu ni tako. Vse pogosteje živimo v virtualnem svetu. Je del naše vsakdanjosti in zato mislim, da ga je potrebno raziskati in odkriti vse njegove skrite podrobnosti.«

 

Ena od tvojih novejših inštalacij je tudi projekt, imenovan Monolit. Kaj je bil namen tega projekta?

»Monolit je posledica vseh mojih raziskovanj o odnosih med realnim in virtualnim svetom. Ideja je nastala na podlagi drugega projekta, poimenovanega MIKKEL. Gre za organizem, ki sicer živi v virtualnem svetu, vendar se je z vsako razstavo za nekaj trenutkov preselil tudi v realni svet in njegova zadnja reinkarnacija je prisotna ravno v Monolitu. Projekt je bil prvič predstavljen na festivalu SpeculumArtium, kjer je doživel velik uspeh, pozneje pa je našel tudi pot do prestižnega festivala ARS Electronicav Linzu. Tam je prišlo do ideje, da bi Linz povezali s Trbovljami, in sicer tako, da sta bila istočasno postavljena dva Monolita – eden na festivalu v Linzu, drugi pa v domu upokojencev v Trbovljah. Objekta sta ves čas medsebojno komunicirala tako, da je Monolit iz Linza ujel podobe obiskovalcev festivala in te je bilo moč istočasno videti v Trbovljah.«

 

Se ti zdi, da imajo mladi primeren odnos do kulture?

»Z njihove strani pogrešam več aktivnega udejstvovanja. Zdi se mi, da so se mnogi mladi že malce preveč navadili na ta virtualni svet in mislijo, da je klikanje poFacebooku že dovolj, da se kaj premakne. Ne bi jim škodilo, če bi obiskali kakšno razstavo in se še dodatno izobraževali. Vse rešitve se žal ne najdejo zgolj v virtualnem svetu.«

 

Kakšen se ti zdi položaj kulture v Trbovljah?

»Obetaven. Vidi se, da se v zadnjem času veliko dogaja na področju kulture in umetnosti. Mladi se udeležujejo mnogih koncertov in ustvarjalnih delavnic, tudi s pomočjo občine in drugih društev v bližnji okolici se uresničujejo mnogi projekti in v primeru VAT-a lahko rečem, da smo v zadnjem letu doživeli korenite premike na bolje. Seveda pa je v prvi vrsti vse odvisno od nas umetnikov, ki smo že dokazali, da se lahko z ogromno dobre volje premagajo še tako težke ovire.«

 

Za konec me zanima, kateri je tvoj najljubši citat, ki te spremlja skozi vse življenje?

“Umetnost je to, karustvarjamo. Kultura je tisto, karnam je dano.” Carl Andre

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Scroll to top