Kaj barva vaše fasade pove o vašem sosedu?

»Slovenija še nikoli ni bila tako pisana, kot je zdaj. Ne govorimo o lepotah in barvitosti cvetočega pomladnega drevja ali mizah, obloženih z velikonočnimi dobrotami in s pisanimi pirhi, govorimo o živih barvah fasad, ki so posejale slovenski prostor.«

Barve fasad med teorijo in prakso

Fasada morda ni najpomembnejši arhitekturni element, prav gotovo pa vzpostavlja pomemben odnos zgradbe do bližnjih objektov, okolice in človeka, ki se v tem prostoru giba. Njena vloga seveda ni le estetska, saj opravlja tudi številne druge funkcije, povezane z ugodjem bivanja v zgradbah, kot na primer toplotna zaščita notranjih prostorov pred mrazom in vročino, njihova osvetlitev in senčenje, prezračevanje in podobno.

Urejanje prostora je izvirna naloga lokalnih skupnosti. Občine smo skrbnice prostora in ga urejamo s posebnimi predpisi – prostorskimi akti. Tam so med drugim natančno opredeljeni tudi merila in pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri oblikovanju fasad objektov. Določeno je, kakšno naj bo oblikovanje posameznih fasadnih elementov, kateri materiali se lahko uporabijo, kakšni naj bosta njihova struktura in barva. Ta določila niso odraz osebnega okusa pripravljavca, pač pa temeljijo na poznavanju estetskih načel oblikovanja, izdelanih strokovnih analizah lokalnih značilnosti prostora in v njem prisotne kakovostne tradicionalne arhitekture. Tradicionalne barve fasad, predvsem na slovenskem podeželju, so bile večinoma bele in v blagih odtenkih pastelnih zemeljskih barv, saj zaradi obilice zelenja, sonca in modrine v okolju ni bilo prav nobene potrebe po vnašanju dodatnih barv v naš življenjski prostor.

V gradbenem dovoljenju, ki se izda za gradnjo stavbe, so zapisani osnovni pogoji gradnje, tudi tisti, ki se nanašajo na oblikovanje fasade. Objekt je potrebno graditi skladno s projektno dokumentacijo in z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Nadzor nad gradnjo stavbe izvajajo odgovorni nadzorniki, ki odgovarjajo za skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja, in pristojne inšpekcijske službe, ki v okviru inšpekcijskega nadzorstva vršijo nadzor nad gradnjo, da se le -ta izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, in da se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj, izvajajo skladno s prostorskimi akti in z gradbenimi predpisi.

Vzroki za obstoječe stanje

Kaj je, kljub zgoraj navedenemu, vzrok temu povsem kaotičnemu stanju v prostoru, kjer ima človek, ob vsej obsežni in zapleteni zakonodaji, občutek, da je vse dovoljeno in nič prepovedano, kjer nihče ničesar ne spoštuje, ne estetike in ne tradicije, še najmanj sočloveka, s katerim v prostoru sobiva. Vzrok seveda ni en sam in rešitev ni hitra, še najmanj pa preprosta.

V strokovni razpravi, ki je na pobudo Zbornice za arhitekturo potekala na spletu, je eden od razpravljavcev zapisal, da so se kričeče barve in brezoblični prizidki pojavili takrat, ko je zasebna lastnina postala večja vrednota od skupne. Tej trditvi seveda ne moremo oporekati. Zavedanje, da je ovoj stavbe del skupnega javnega prostora, s katerim vplivamo na podobo celotnega naselja in bivalno kakovost v njem, bi torej moralo biti izhodišče našega ravnanja tudi pri izboru barve fasade.

Tudi psihologi pravijo, da so barvite fasade posledica družbenih sprememb. Svetovna globalizacija prinaša močne vplive tujih kultur, ki jih nekateri, v izjemi želji po drugačnosti, nekritično vnašamo v naše okolje po načelu: bolj je barva fasade kričeča, bolj izstopamo od drugih.

Ekonomska kriza je razkrila še mnogo bolj zaskrbljujočo krizo vrednot. Ljudje postajamo vedno bolj agresivni, brezbrižni drug do drugega in vse manj smo pripravljeni prispevati k skupnosti ter prisluhniti potrebam drugih.

Neučinkovit inšpekcijski nadzor

Čeprav naša zakonodaja izjemno varuje lastninsko pravico, je zmotno prepričanje, da lahko s svojo lastnino počnemo, kar nas je volja. Zaradi popolnoma neučinkovitega inšpekcijskega nadzora pa se v naši družbi ves čas krepi občutek, da ustreznih norm in predpisov sploh ni oziroma, če že so, jih ni potrebno upoštevati.

Zaradi vsega naštetega izbira barve fasade še zdaleč ni stvar stroke in predpisov, pač pa je največkrat, še zlasti, če gre za obnovitvena dela, kjer gradbeno dovoljenje ni potrebno, prepuščena samovolji posameznega lastnika, njegovim estetskim vrednotam, razumevanju širšega javnega interesa in poznavanju prostorskih in arhitekturnih zakonitosti. Takšna samovolja, podprta s pomanjkljivim znanjem, neučinkovitim nadzorom, nekritičnimi proizvajalci (prodajalci) barv in izvajalci del, pa počasi, a vztrajno, ruši tradicionalno podobo naših naselij in jih spreminja v cirkuška tekmovališča – kdo bo hujši.

Rešitev je v nas samih

Najboljša rešitev je tako kot vedno v znanju. O uspehu izobraževanja nas lahko prepričajo primeri dobre prakse zbiranja in ravnanja z odpadki, enake rezultate pa bi čez čas lahko dosegli tudi na področju arhitekture in prostora. Avtorice priročnika za izobraževanje o grajenem prostoru Igriva arhitektura (Zavod RS za šolstvo, 2014) so o pomenu vzgoje in izobraževanja mladih o prostoru in arhitekturi zapisale: »V prihodnje bo kakovost prostora odvisna predvsem od naših otrok in mladine. Prav oni bodo nekoč sprejemali razvojne prostorske odločitve ali naročali gradnjo stavb in objektov, zato moramo danes v vzgojno-izobraževalnem procesu poiskati načine, ki jim lahko omogočijo neposredno izkušnjo kakovostno grajenega prostora in arhitekture. Naučiti jih moramo opazovati in ločevati manj kakovosten prostor od kakovostnejšega ter jih naučiti zavedanja njegovega pomena za vsakodnevno življenje. Če želimo v Sloveniji krepiti prostorske vrednote in etične posege v prostor ter zagotoviti kakovosten prostor tudi za naše zanamce, je pomembno z vzgojo in izobraževanjem o grajenem prostoru in arhitekturi začeti že v predšolskem obdobju.« Pomembno pa ni le izobraževanje mladih. Stanje, s katerim se soočamo, zahteva takojšne ukrepe in hitre rešitve, torej izobraževanje tistih, ki danes odločajo o barvi »oblek« in »preoblek« stavb.

Hitro ukrepanje je pomembno, saj smo v času intenzivne prenove objektov zaradi energetske sanacije, ki se v končni fazi udejani tudi z novo barvo fasade. Potrebno bo ustrezno izobraževanje, nadgrajeno z vzorčnimi prenovami stavb in morda celo s finančnimi spodbudami za lastnike, kar bi prav gotovo prineslo rezultate in zavedanje posameznika, da z izbiro barve fasade sooblikuje zunanji prostor in tako vpliva na urejenost in podobo celotnega naselja, to pa ima tudi temu primerne gospodarske in finančne učinke. Dokazano je, da je vrednost nepremičnin v urejenem in skladnem prostoru znatno višja, prav tako pa tudi pripravljenost uspešnih gospodarskih družb, da v vlagajo v tak prostor.