Izzivi avtističnega otroka

Kristian Božič, sin Katje Šergan Božič, se je v septembru predstavil sokrajanom z razstavo svojih čudovitih izdelkov iz živopisnega papirja v knjižnici Toneta Seliškarja. Kateri med njegovimi razstavljenimi izdelki je lepši in nam je bolj všeč, se je težko odločiti. O problemih s katerimi se srečujejo starši je spregovorila njegova mami Katja na večeru v KTS v sredo 28. septembra.

Kristian je poseben otrok, drugačen od vrstnikov, eden med oseminšestdesetimi, ki se je rodil z avtizmom. Za diagnozo so starši izvedeli, ko je imel dve leti in deset mesecev. Katja se je spoprijela s tem dejstvom in iskala čim več informacij, kako olajšati življenje obema. Danes se še spominja njegove igre z vodo, ko je odprl pipo v kopalnici in nastala je poplava. Ko je začela brisati tam, se je preselil v kuhinjo in svojo igro nadaljeval pri pomivalnem koritu. Selil se je iz kopalnice v kuhinjo in nazaj v kopalnico … Okna so morala biti zaprta, saj je izkoristil vsako priložnost, da je skoznje metal različne predmete. Ponoči ni bilo spanja, podnevi je zavračal hrano. Lahko bi še naštevali česa vsega ni bil sposoben.
Ker Kristian ni osamljen primer, je Katja septembra 2005 ustanovila društvo DAN. Z življenjem avtističnih otrok se običajno srečujejo in ga rešujejo starši, ker se naše zdravstvo nameni za tovrstne težave premalo denarja. V društvu si medsebojno izmenjujejo izkušnje in spoznanja o vsakodnevnih tegobah, s katerimi se srečujejo, saj njihovi otroci niso povprečni, obnašajo se drugače, za tiste, ki jih ne poznajo, so neotesani, trmasti … Na žalost se več spodbudnega dogaja v tujini, zato se urinski testi, ki so podlaga za ugotavljanje otrokovega stanja, pošiljajo na Nizozemsko in ZDA. Izvidi testov so kažipot kakšno dieto naj vnesejo v vsakdanjik, kakšne dodatke naj uživajo, da razstrupijo telo. Rezultati so vidni v daljšem časovnem obdobju in se kažejo v spremenjenem obnašanju, povečanem zanimanju za okolico. Ob spremembah se težave v vedenju povečajo.
Po operacijah z izvornimi, lastnimi, celicami, ki jih odvzamejo, očistijo in vrnejo, se stanje močno izboljša. Da je to res, so pokazali v kratkem filmskem prispevku, kako je Kristian pred operacijo naredil vetrnico iz praktično dveh kosov papirja. Po operaciji je začel z mnogo zahtevnejšim delom, ko se je naučil izdelovati japoski origami, igrati na sintisajzer po posluhu.
Ker zdravstvena blagajna tovrstnih operacij ne plačuje, denar zberejo na različnih dobrodelnih prireditvah ali iz donacij. Na žalost je operacije treba ponavljati, če ima zastrupljeno telo z aluminijem, ki uničuje lastne celice ali težkimi metali.
Večer je glasbeno popestril Kristian, ko je zaigral nekaj skladb, a ker je bil utrujen, ga ni bilo moč pregovoriti, da zaigra tudi Yesterday ali lombado.
Morda ga boste srečali na cesti in vas bo pozdravil. Ne pozabite mu odzdraviti, saj ga zelo razžalosti in razjezi, če tega ne storite. Sicer mnogi vse prevečkrat pozabijo na pregovor, ki pravi, da je pozdraviti lepo, odzdraviti je dolžnost.

Besedilo in slika : Irena Vozelj