Intervju s prvim imenom trboveljskega rokometa

Primož Prošt je v zadnjih letih z naskokom prvo ime trboveljskega rokometa. 31-letni vratar Göppingena si je po koncu svetovnega prvenstva, na katerem je s Slovenijo osvojil osmo mesto, vzel čas za pogovor za naš bilten. Z izbranimi besedami je spregovoril tudi o svojem matičnem klubu – Rudarju.

Začnimo z aktualno temo. Na svetovnem prvenstvu v Katarju je slovenska reprezentanca z uvrstitvijo v četrtfinale izpolnila osnovni cilj, selektor Boris Denić pa je po koncu turnirja dejal, da z doseženim ni povsem zadovoljen. Kako vi ocenjujete predstave in rezultate Slovenije v Katarju?

Strinjal bi se s selektorjem Denićem, da s prikazanim ne moremo biti v celoti zadovoljni. Res je, da je bil cilj dosežen, ampak želje so bile seveda večje. Mislim, da je bilo naše osmo mesto v danem trenutku maksimum in pokazatelj realnega stanja.

Kako bi ocenili svoje in predstave Gorazda Škofa na SP? Kakšen odnos imata s Škofom? Ali med pripravo na tekmo veliko sodelujeta?

Mislim, da sva bila statistično po osmini finala drugi vratarski par na prvenstvu. Do tekme s Francijo sva branila na visoki ravni in sva bila lahko zadovoljna, gotovo pa nisva bila prava na zadnjih treh tekmah. Vedno si pomagava in si med tekmo izmenjujeva nasvete. Pred tekmo pa se pripravljava vsak na svoj način.

Tudi selektor je bil med aktivno kariero vratar, nekaj časa je preživel tudi pri Rudarju. Je drugače delati s trenerjem, ki je v igralskih časih, prav tako kot vi, stal med vratnicama? Ima do vratarjev blažji ali strožji odnos kot ostali trenerji?

Nekaj časa sva celo skupaj branila za Rudarja. Včasih nam da kakšen nasvet, ampak ima toliko dela s taktiko za igralce, da se nam ne posveča veliko. Med tekmo pa včasih tudi kaj svetuje ali celo pokaže, kako bi bilo treba braniti (smeh, op. a.). Sicer pa imamo med pripravami vedno posebnega trenerja za vratarje. Letos je bil to Aleš Anžič, v preteklosti pa Herman Wirth.

Še nekaj besed o klubskem dogajanju. Z Göppingenom ste tik za mesti, ki ob koncu sezone vodijo v ligo prvakov. So klubske ambicije povezane z uvrstitvijo med elito?

Drži, da smo bili manjše presenečenje prvega dela sezone, vendar cilji kluba ostajajo enaki kot pred sezono, to je uvrstitev med prvih deset. Gotovo si želimo obdržati trenutno pozicijo, vendar se zavedamo, da bo zelo težko, kajti konkurenca je res ostra.

Bundesliga je daleč najmočnejša liga na svetu. Je nivo rokometa občutno višji kot v Franciji? Kaj je največja razlika med nemško in ostalimi ligami – bi kaj posebej izpostavili?

Vsekakor je Bundesliga najmočnejša liga na svetu in temu primerna je tudi kvaliteta rokometa in vse ostalo, kar spada zraven. Dvorane so vedno polne, vzdušje je odlično, veliko se dogaja pred, med in po tekmi. Obveznosti igralcev do sponzorjev in gledalcev so tako veliko večje, kot na primer v Franciji.

V Trbovljah so zelo ponosni na vas. Kaj vam pomeni, da ljudje iz domačega mesta spremljajo vaše predstave v tujini?

Veliko mi pomeni, da imam podporo oz. navijače iz domačega kraja in da spremljajo moje predstave v tujini.

Ali sledite dogajanju v Rudarju? Kaj čutite do trboveljskega kluba?

Zadnje čase sem redno obveščen o rezultatih. Fantom želim, da bi se uvrstili v 1.B ligo in da bi še naprej nadaljevali z uspešnimi igrami. To je moj domači klub, tu sem začel prve rokometne korake in na Rudarja imam zelo lepe spomine, tako kot tudi na bivše soigralce iz mladinskega pogona in pa seveda tudi članskega.

Bi se ob koncu kariere, vsaj za krajši čas, želeli vrniti v dres Rudarja?

O tem nisem nikoli razmišljal, ampak nikoli ne reci nikoli.

Pred vami je še veliko let aktivne kariere. Ste že razmišljali, s čim se boste ukvarjali, ko ne boste več profesionalni rokometaš? Se boste ustalili v domačih krajih ali v tujini?

Rad bi ostal v rokometu kot trener vratarjev. Zaenkrat načrtujem, da bom ostal v tujini tudi po končani karieri.