En petek na Cankarju

Petek, 20. november 2015, je bil prav posebno sončen dan za učence in strokovne delavce OŠ Ivana Cankarja Trbovlje. V okviru enega naravoslovnega dne smo pokrili (vsaj) tri teme: obeležili dan slovenske hrane, dan otrokovih pravic in se, v skladu s sloganom šole, da smo odgovorni, strpni in solidarni, pridružili humanitarnemu teku na Rudarju.

Vsi Cankarjevci smo bili udeleženi v več različnih dejavnosti, kjer smo se lahko nekaj novega naučili, se dobro najedli, razigrali v prijetni družbi in izkazali svojo solidarnost.

Ker je bil petek namenjen tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, smo dan pričeli z lokalno pridelano hrano, ki do naših krožnikov ni prepotovala na stotine kilometrov. Postregli smo si z mlekom, jabolki, maslom in medom, ki so ga pridelale naše, šolske čebele. Za ta med, ki smo ga jedli vsi na šoli, so seveda najbolj zaslužne članice šolskega čebelarskega krožka in njihov mentor – gospod Veteršek iz Čebelarskega društva Trbovlje.

Med dejavnostmi, povezanimi z zdravjem, so nekateri učenci sodelovali v delavnicah, ki jih je vodila gospa Hostnik iz Zdravstvenega doma Trbovlje, drugi so prisluhnili dijakom Srednje šole Zagorje. Nekateri so obiskali okoliške kmetije Verk, Zalokar in Požlep, kjer otroci kar niso mogli prenehati z ljubkovanjem živali, pobiranjem jajc, brskanjem po zemlji, uporabljanjem orodja. Včasih je najboljša igra najbolj enostavno opravilo, ki ne zahteva velikih finančnih vložkov.
Zdravje in delo. Osnov podjetništva so se učili sedmošolci pod mentorstvom gospe Blaznek na Gimnaziji in ekonomski šoli Trbovlje.

Kako srečni so otroci v Sloveniji v primerjavi z otroki v nekaterih drugih državah in kako otrokove pravice niso le privilegij do najdražjih oblačil in vedno nasmejanih sogovornikov, pa so spoznavali učenci na delavnicah, ki so jih vodili Unicefovi prostovoljci. Njihov obisk ni pomemben le zaradi delavnice, temveč zlasti zaradi poznavanja dobrodelne organizacije in njihovega vpliva v širšem kontekstu.

“Pomagajmo Tamari premagati bolezen” je bil moto humanitarnega teka na Rudarju, kamor smo odšli za zaključek dneva. Tam smo tekli ali hodili po svojih močeh in s svojo pozitivno energijo iskreno zaželeli vse najboljše Tamari, nekdanji učenki naše šole. Otroci ne morejo pomagati z denarjem, so pa pomagali s pripravo izdelkov (sok, med, čaji), ki so jih z malo pomoči odraslih in veliko lastne dobre volje zamenjali za prostovoljne prispevke drugih udeležencev teka.

Zahvaljujemo se vsem, ki so se nam pridružili ali nam kakor koli pomagali pri izvedbi tega medpredmetno, medgeneracijsko in medinstitucionalno povezanega dneva dejavnosti, od predavateljev, vodij delavnic, do mentorjev različnih dejavnosti, koordinatork, staršev, starih staršev in drugih, ki se nam pridružijo in s tem potrdijo, da podpirajo naša pedagoška prizadevanja.

Preživeli smo sončen dan; čeprav se je sončece skrivalo za oblaki, smo vedeli, da je tam.