Dijaki GESŠ v zamejski Sloveniji

Dijaki 4. letnikov splošne gimnazije GESŠ Trbovlje smo se v četrtek, 25. septembra 2014, odpravili na dvodnevno ekskurzijo v zamejstvo.

Pot nas je najprej vodila v Celovec, kjer smo si vodeno ogledali dvojezično gimnazijo in preverili, kako deluje dvojezičnost izven naših, »slovenskih meja«. Temu je sledil voden ogled prelepega celovškega mesta, s pomočjo katerega smo preverili največje znamenitosti in prepoznavne turistične atrakcije mesta, katere skrbno prepletajo zgodovino z današnjim urbanim svetom.

Po ogledu mesta smo se odpravili na grad Ostrovica, kjer sta nas najbolj presenetila osupljiva slikovitost in arhitektura graščine. Občutek veličastnosti in navdušenja nad gradom so priklicali sprehod do graščine, štirinajst obrambnih vrat na poti do gradu in vzvišen pogled nad dolino.
Sledil je trenutek za osvežitev zgodovinskega znanja, ko smo se na lastne oči prepričali, kje na Gosposvetskem polju stoji znameniti vojvodski prestol in kako je videti znamenita cerkev Gospe Svete.

Po opravljenem prvem dnevu smo se odpravili v depandanso olimpijskega športnega centra Planica, kjer smo prenočili, še dodatno spletli prijateljske vezi in se naslednji dan po zajtrku iz centra tudi odpravili. Petkovo hladno jutro smo tako začeli z ogledom izvira reke Save Dolinke, slovenskega geografskega dragulja, ki je predvsem znan po svoji smaragdni zeleni barvi dna jezera, po kateri je tudi dobil ime Zelenci.

Ekskurzijo smo nadaljevali v Rezijanski dolini – Reziji, kjer smo s pomočjo kratkega poduka o največjih odstopanjih rezijanščine od slovenščine in z možnostjo udeležbe pri njihovem značilnem folklornem plesu dobili prijeten vtis o tamkajšnjem življenju. Solbica, slikovita rezijanska vasica, pa je očarala z muzejem, posvečenim brusačem.

Naša predzadnja postojanka je bila Nova Gorica, kjer smo si ogledali Kostanjevico. Po kratki predstavitvi značilnosti tamkajšnjega samostana in zgodovine cerkve smo si lahko ogledali grobnico francoske kraljeve dinastije Burbonov ter Škrabčevo knjižnico.

Petkov večer smo zaključili v Trstu, kjer smo bili osupnjeni nad prečudovitim gradom Miramar, ki se je »utapljal« v sončnem zahodu, in ob zvokih šumenja valov. Po izčrpnem referatu o gradu smo se lahko sprehodili skozi vrt, kjer smo v miru zbrali misli o ekskurziji, posneli nekaj fotografij za spomin in se pripravili na odhod.

Domov smo se tako vrnili zgodovinsko, geografsko in medkulturno osveščeni, prav tako pa pridobili verjetno prve vtise o zamejski Sloveniji.