Branje na klik

Branje in kulturno življenje nasploh se je v času karantene preselilo na splet. Digitalni svet bo v naših življenjih igral še večjo vlogo, kot smo si nekoč predstavljali, tudi po krizi. Ker ne vemo, kako dolgo bo trajala kriza in kako se bodo bralci obnašali po njej – ali bodo začeli takoj obiskovati knjižnice ali bodo bolj previdni – sta digitalni knjižnici www.dlib.si in www.biblos.si še toliko bolj pomembni. Branje in raziskovanje po kulturnih, raziskovalnih in izobraževalnih virih ima izjemno pomembno vlogo pri premagovanju tesnobe, osamljenosti, občutka odtujenosti in drugih tegobah, s katerimi se soočamo ob samoizolaciji, hkrati pa je odličen način za dvig bralne kulture, izobraževalnih zmožnosti – med drugim bralne kompetence – in za širitev duha.

Biblos je edina slovenska digitalna knjižnica, v kateri si lahko bralci izposodijo skoraj 4.000 naslovov. Biblos je edina slovenska e-knjižnica in e-knjigarna, ki je leta 2013 nastal pod okriljem Beletrine, zavoda za založniško dejavnost, v tesnem sodelovanju z mrežo slovenskih splošnih knjižnic in IZUM-om, skrbnikom sistema COBISS. Zasnovan je tako, da omogoča oddaljeno izposojo kot tudi branje na različnih napravah (bralnikih, telefonih in tablicah ali računalnikih). Uporablja ga lahko vsak, ki je vsaj osnovno računalniško pismen, namenjen je vsem starostnim skupinam, od otrok do najstarejših, potrebujemo pa še ustrezno elektronsko napravo. Za izposojo elektronskih knjig morate biti član ene izmed slovenskih splošnih knjižnic. Ob včlanitvi v knjižnico vam je dodeljena ČLANSKA ŠTEVILKA in GESLO za MOJO KNJIŽNICO (Moj COBISS). Če gesla nimate, ga zahtevajte v svoji knjižnici. Nato se postopki nekoliko razlikujejo glede na to, na kateri napravi boste e-knjige brali. Berete jih lahko na osebnem računalniku, tablici, telefonu z operacijskim sistemom iOS ali Android, nedvomno pa je najboljša možnost branje na bralnikih, zaradi slovenskega vmesnika je še posebej primeren bralnik inkBook. Navodila za vsakega od teh načinov izposoje najdete na www.biblos.si. Seveda je tudi od same knjižnice, v katero ste včlanjeni, odvisno, ali je knjiga na voljo. Tu si želimo priti uporabnikom Biblosa čim bliže in s knjižničarji si zelo prizadevamo, da bi bile e-knjige še posebej v teh težkih časih v čim večjem številu na voljo. Na Biblosu si je mogoče izposoditi štiri knjige naenkrat za obdobje dveh tednov. Po tem času se dostop do knjig prekine, zato zamudnin ni. Seveda lahko knjige, ki jih preberemo, pred potekom izposoje predčasno vrnemo, tiste, ki pa nam jih ni uspelo prebrati, pa si lahko ponovno izposodimo.  Trenutno je na Biblosu skoraj 4000 novih e-knjig, ki so na voljo za nakup. Za izposojo se število knjig v knjižnicah razlikuje, izposojo e-knjig na Biblosu omogoča 61 knjižnic (od tega 58 slovenskih splošnih knjižnic), na drugi strani pa sodeluje pri e-knjigah 168 založnikov in samozaložnikov s svojimi e-knjigami. Do konca leta 2020 načrtujemo povečanje na 4.500 naslovov.

Biblos torej skrbi tudi zato, da slovenske knjižnice v teh težkih časih ne bi izgubile svojih bralcev. Slovenska knjižna resničnost se je namreč v zadnjih dveh tednih korenito spremenila, bralci so po e-knjigah na Biblosu posegli nad vsemi pričakovanji. Če smo še do začetka marca digitalno realnost v kulturi, izobraževanju in založništvu videli kot nekaj fakultativnega, je v teh časih postala nujna za preživetje marsikaterega sektorja, tudi založniškega. Zato upravičeno verjamemo, da se bo del slovenskih bralcev za vedno preselil med digitalne knjige, ki imajo v primerjavi s fizičnimi nekaj prednosti: prilagodimo si lahko velikost črk, bralnike lahko učinkovito razkužujemo, knjigo si lahko izposodimo od doma in nimamo zamudnin, saj se po dveh tednih sama vrne na digitalno polico. Biblos je imel že pred epidemijo 18.000 aktivnih uporabnikov, trenutno jih ima 23.000. Od začetka epidemije do danes (od 16. 3. 2020 do 14. 4. 2020) je bilo izposoj več kot 52.000, kar je glede na 100.000 izposoj v celem lanskem letu izjemna rast.

Digitalna knjižnica dLib.si je knjižnica na spletu, ki je na voljo vsem – kadarkoli in kjerkoli, prek računalnika ali mobilnega telefona. Do nje lahko dostopate prosto, večina gradiv je prosto dostopnih.  V vaš dom, na delovno mesto, univerzo ali šolo prinaša pisne kulturne zaklade Slovenije, redkosti, ki jih hranimo v NUK in v drugih slovenskih knjižnicah. Hkrati vam omogoča dostop do aktualnih strokovnih člankov in drugih celotnih besedil. Zbirka dLib.si vključuje več kot 850.000 digitalnih besedil: časopisje (članki, znanstveni članki), knjige, poročila ARRS, visokošolska dela; slike: 3D predmeti, artoteka, fotografije, notno gradivo, plakati, razglednice, rokopisi, vedute, zemljevidi; multimedijo: virtualne razstave, zvočni posnetki; poročila: zaključna poročila ARRS (raziskovalni programi, raziskovalni projekti, podoktorski projekti). Namenjena je vsem uporabnikom interneta. Še posebej privlačna je za raziskovalce, saj jim nudi obsežno virtualno zbirko gradiva z različnih znanstvenih področij. Digitalna knjižnica Slovenije je nepogrešljivo orodje pri izobraževalnem in znanstvenoraziskovalnem delu ter vseživljenjskem učenju. S svojimi vsebinami in toliko bolj z dostopnostjo gradiv v digitalni obliki pomeni izjemno pomoč v času, ko so učitelji obremenjeni z mislimi, kako bi vsem svojim učencem in dijakom zagotovili gradiva, ki jih potrebujejo.

PARTNERJI PRI KAMPANJI

 Beletrina, zavod za založniško dejavnost je ena najbolj ambicioznih slovenskih založb, ki ponuja vrhunski literarni in humanistični knjižni program, skrbi za dva festivala Literature sveta Fabula ter Dnevi poezije in vina, uspešno deluje v mednarodnem kulturnem prostoru, ureja kulturni portal AirBeletrina, ter si od leta 2013 prizadeva za digitalno dostopnost knjig – Biblos.

Nacionalna in univerzitetna knjižnica (NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije, katere temeljno poslanstvo je zbiranje in varovanje ter zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, strokovna podpora knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu ter vključevanje v mednarodne knjižnične povezave. Knjižnica v skladu z zakonom o knjižničarstvu na podlagi posebne pogodbe med knjižnico in Univerzo v Ljubljani, v soglasju z ustanoviteljem, opravlja tudi funkcijo univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani. Knjižnica na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine skrbi za Plečnikovo in drugo dediščino, ki jo ima v uporabi ali jo poseduje, ter opravlja ustrezno arhivsko dejavnost. Ravnatelj NUK je Viljem Leban. Več: https://www.nuk.uni-lj.si/

Institut informacijskih znanosti (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije kot informacijski servis slovenske znanosti, kulture in izobraževanja. Skupaj z drugimi nosilci informacijskih dejavnosti v državi zagotavlja vključenost Slovenije v tokove informatizacije sodobnega sveta. IZUM je knjižnični informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu COBISS.SI. Direktor instituta je dr. Aleš Bošnjak. Več: https://www.izum.si/o_izumu.htm

Slovensko združenje splošnih knjižnic zastopa interese splošnih knjižnic na področju politik, strategij in upravljanja. Vse slovenske splošne knjižnice – the je 58 – so članice združenja. Predsednica združenja je Vesna Horžen. Več: https://www.knjiznice.si/

 

 

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Scroll to top