Vili Treven

V letu 2012 se je Občina Trbovlje, tako kot mnoge druge občine v Sloveniji, soočala s krizo. Kaj je to pomenilo za župana in aktivnosti na občini?

»Že pri pripravi proračuna za leto 2012 smo se zavedali, da bo precej bolj kritično, kot je bilo prejšnje leto, zato smo ga oblikovali skladno z omejitvami in s prednostmi pri posameznih projektih. Potrditev našega odločanja pri pripravi proračuna nam je prinesel tudi Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je na eni strani zmanjšal obseg proračunskih sredstev iz naslova povprečnine, na drugi strani pa je prinesel tudi nove obveznosti. Kljub temu lahko v mesecu novembru vidimo, da vsi javni zavodi poslujejo brez motenj, načrtovanih vlaganj na področju komunalne infrastrukture in drugih ni bilo potrebno zaustavljati, ampak se dela nemoteno odvijajo naprej, brez prekinitev poteka tudi sofinanciranje različnih programov s področja kulture in športa, invalidskih ter humanitarnih društev in drugih. Ne gre pa tudi pozabiti, da smo iz proračuna sofinancirali 70 zaposlitev v okviru programa javnih del.

Ob tem moram povedati, da mi ni lahko in mi ni vseeno, ko vidim, koliko občank in občanov ter njihovih družin se sooča s socialno stisko. Še posebej me prizadenejo načrtovana odpuščanja v gospodarskih družbah, kar bo razmere še zaostrilo. Občina poskuša iz proračuna na različne načine socialno stisko blažiti.«

 

Katere?

»Občina Trbovlje občanom poleg obveznosti, naloženih s strani države, ponuja še javno kuhinjo, sofinancira dejavnosti Društva prijateljev mladine Trbovlje, Območnega združenja Rdečega križa ter drugih invalidskih in humanitarnih organizacij. Do septembra 2012 je sofinancirala tudi prehrano osnovnošolcev ter mesečne vozovnice za dijake in študente. S septembrom je to sofinanciranje prevzela država.Sofinanciramo subvencije mesečnih vozovnic za upokojence, omogočamo brezplačne vozovnice za avtobus za slepe in slabovidne, vsako leto razpisujemo štipendije (od tega dve za osebe s posebnimi potrebami), sofinanciramo javna dela, ki v letošnjem letu omogočajo zaposlitev 70 brezposelnim osebam. Finančno podpiramo različne prireditve za odrasle in otroke v občini, ponujamo pomoč ob rojstvu otroka, ne smemo pa pozabiti tudi različnih dobrodelnih prireditev in koncertov, s katerimi zbiramo sredstva za letovanje socialno ogroženih otrok in pomagamo socialno ogroženim družinam. Ob koncu leta uslužbenke in uslužbenci prispevajo in prodajajo svoje izdelke na dobrodelnem sejmu. V letu 2010 smo tako zbrali prek 1.900 evrov, v letu 2011 pa 1.450 evrov. Tako nameravamo storiti tudi letos, ko bodo sredstva – kot prejšnja leta – namenjena trboveljskim družinam v stiski. Upamo, da bo čim več občanov prišlo na sejem in po svojih močeh prispevalo. Letos bomo sredstva namesto za novoletne čestitke in ognjemet namenili za novoletno obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin. Prav tako pozivam, da se vsaki gesti, ki jo pripravi posameznik, društvo ali občina, odzovemo in s tem pokažemo, da lahko v teh težkih časih s skupnimi močmi pričaramo kakšen nasmeh na obraz.

Zavedam se, da je vsakršna pomoč za reševanje socialnih stisk le izhod v sili, pravo in dolgoročno rešitev pa vidim le v razvoju gospodarstva in odpiranju novih delovnih mest.«

 

Kaj napovedujete za leto 2013? Kako krizni časi vplivajo na oblikovanje proračuna?

»Leto 2013 bo še bolj kritično kot letošnje, zato je temu primerno oblikovan tudi občinski proračun. Plače za javni sektor so načrtovane v manjšem obsegu kot letos kot posledica Zakona o uravnoteženju javnih financ. Hkrati načrtujemo racionalizacijo poslovanja v javnih zavodih in občinski upravi, s tem pa tudi manj sredstev za materialne stroške.

Kljub kriznim časom smo se odločili, da bomo v letu 2013 začeli in nadaljevali s projekti.

Občina Trbovlje se je prijavila na objavljen javni razpis EKO SKLAD-a za obnovo OŠ Trbovlje. Bili smo uspešni in že imamo podpisano pogodbo za sofinanciranje te naložbe.Energetsko bomo sanirali vrtec Pikapolonica in uredili mestno ulico na razdalji Kešetovo–Rudarska cesta, za kar se bomo prijavili na 6. javni razpis razvoja regij. Poleg tega bomo popravili ostrešje na OŠ Ivana Cankarja in nadaljevali z izgradnjo nadomestnega vročevodnega omrežja, naprej bomo obnavljali cesto na odseku Zdravstveni dom–vrtec Pikapolonica, obnovili bomo vodovode v krajevnih skupnostih, sovlagali v izgradnjo CEROZ – 2. faza. Prijavili se bomo na razpis za energetsko obnovovrtca Ciciban. To so le najobsežnejši projekti.

Poleg tega so moja prizadevanja še vedno usmerjena v priključitev oz. povezavo občine na avtocestni križ, saj skupaj z gospodarstveniki ocenjujemo, da slaba prometna povezanost onemogoča hitrejši razvoj. Stekli so tudi uvodni pogovori z družbama DRSC in DRI za pripravo dokumentacije za predor Trbovlje–Prebold.«

 

Kje je danes Občina Trbovlje v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami?

»Po skrbi za predšolske otroke, osnovnošolce, delovanje različnih društev, pomoči socialno ogroženim posameznikom in družinam ter po skrbi za starejše se še vedno uvrščamo med uspešnejše slovenske občine, tja sodimo tudi po številu vključenih v dejavnosti različnih društev (kultura, šport) in doseženih rezultatih. Tako smo kljub gospodarski krizi uspeli ohraniti ves družbeni standard (šolstvo, zdravstvo, kultura, šport) na ravni, ki občanom zagotavlja dostopnost do vseh dobrin.

V zadnjih 20 letih je občina v primerjavi z drugimi precej nazadovala, v tem času smo izgubili skoraj 8.000 delovnih mest, v občini je več kot 15-odstotna stopnja brezposelnosti, število brezposelnih se je povečalo na 1.200, vrsta podjetij oz. gospodarskih subjektov je šla v stečaj, vlaganja v razvoj pa so bila v preteklosti minimalna(ob koncu 80. let je bilo več kot 12.000 delovnih mest, danes pa jih je 5.000, po BDP-ju smo bili v 70. in 80. letih med prvimi 15 občinami v SFRJ).

Ne smemo pozabiti posameznih uspešnih podjetij, kot je Dewesoft, ki sega v sam vrh v svoji stroki in je za priznanje svojega dela prejel zlato gazelo 2012.

Življenje našega mesta vidim kot življenje običajnega človeka, ki ima vzpone in padce, zato so naša prizadevanja usmerjena v pripravo pogojev in spodbujanje novega razvojnega ciklusa gospodarstva.«

 

Ste na polovici mandata županovanja. Kako ocenjujete svoje delo in kaj si želite še spremeniti? Kaj vas pri delu veseli in kaj žalosti?

»Ni mi vseeno, kakšne so in kakšne bodo v prihodnosti Trbovlje, ker mi ni vseeno, kako v našem mestu živijo občani in kako bodo živeli zanamci. Skupaj s sodelavci in z vsemi strankami, ki so jim na prvem mestu Trbovlje in šele na drugem strankarska pripadnost, si prizadevamo za izhod iz gospodarske in socialne krize, za začetek novega razvojnega ciklusa, ki bo občino naredil prepoznavno po pozitivnih rezultatih, napredku, boljših življenjskih pogojih in po razvoju novih uspešnih gospodarskih dejavnosti, tako da nas bodo v širšem prostoru spoznali po pozitivnih spremembah in ne le po prizvoku negativnosti in črnosti.

Politiko vidim kot sestavljanko življenja – razvojno, gospodarsko, prostorsko, okoljevarstveno, socialno in mladinsko politiko.Vidim jo kot projekte na vseh teh področjih, saj mora imeti vsaka od teh politik svoj vzrok in cilj, vsaka ima vpliv na občane, na pogoje življenja in dela v občini. Mislim, da lahko k napredku občine le s tako členjeno politiko prispevam kot župan skupaj z vsemi preostalimi udeleženci.

Stanje v državi ni preveč dobro.Včasih dobi človek občutek, da so razmere zeloneurejene. Večkrat se vsi skupaj ne zavedamo, kako živimo. Navadno se primerjamo s posamezniki in z državami, kjer sta osebni in družbeni standard bistveno višja kot pri nas. Ob tem pa se pozabimo ozreti na ljudi in države, tudi v t.i. zahodnem svetu, kjer je kakovost življenja v vseh pogledih bistveno nižja od naše. Ob upoštevanju tega lahko ugotovimo, da kljub problemom še vedno živimo v urejeni, varni in socialni državi.

Mislim, da sem v prvi polovici mandata izpolnil kar nekaj svojih predvolilnih obljub.Obnovili smo cesto in zgradili težko pričakovan pločnik v Gabrskem. Z obnovo ceste in gradnjo pločnika na poti od Zdravstvenega doma Trbovlje do vrtca Pikapolonica smo poskrbeli za varno pot naših najmlajših. Začeli smo z energetsko obnovo javnih zavodov, nadaljujemo s priključevanjem uporabnikov na čistilno napravo, obnavljamo vodotoke in plazove, nadaljujemo z aktivnostmi za hidroelektrarne na srednji Savi, si prizadevamo za razvoj Termoelektrarne Trbovlje in vsaj delno ohranitev rudarstva. Še letos bomo začeli s postavitvijo sončnih elektrarn na javnih zavodih. Začeli bomo z urejanjem ceste od Kešetovega do Rudarske ceste. Zagotavljamo boljše pogoje za delovanje športnih društev, kar se kaže pri kakovosti dela in tekmovalnih dosežkih.

Svoje delo lahko ocenim kot dobro, vendar bi ob tem večkrat želel, da bi bilo mogoče posamezne stvari in projekte uresničiti hitreje in učinkovitejše.

Kljub težkim časom se še vedno srečujem z občani, ki so zadovoljni z novimi pridobitvami, pa naj bodo še tako skromne. Večkrat koga razveselim že samo s tem, da prisluhnem njegovim težavam. Ljudje cenijo tudi najmanjše pozornosti.

Veseli me, da lahko izboljšujemo pogoje dela in življenja v naših Trbovljah, žalostijo pa me predvsem socialne stiske ljudi, odpuščanja in s tem povezana prihodnost mladih. Moti me odnos posameznikov do truda in opravljenega dela drugih. Veste, najlažje je kritizirati, konstruktivnih kritik in pohval pa je malo.«

 

Občina Trbovlje je pobratena z Občino Sallaumines, v letošnjem letu pa ste navezali stike s srbsko občino Bor in obnovili pobratenje s srbskim Lazarevcem. Kakšno je oz. bo sodelovanje in kaj od njega pričakujete?

»Obiskal semObčino Lazarevac v Srbiji, s katero smo pobrateni od leta 1974, a so stiki med občinama po letu 1991 zamrli. Predsednik skupščine občine Lazarevac Dragan Alimpijević je ob obisku izrazil zadovoljstvo in veselje, da se bo lahko na mojo pobudo nekdanje sodelovanje obnovilo.S predsednikom skupščine sva soglašala, da naj bi pobratenje potekalo na področjih kulture, športa in izobraževanja, predvsem z izmenjavami šolarjev, likovnikov, glasbenikov, športnikov. Pomemben poudarek obiska pa je bil dogovor, da želiva vzpostaviti gospodarsko sodelovanje med občinama in zato bova naslednje leto poskrbela za srečanje gospodarstvenikov obeh mest. Istočasno bomo obiskali tudi gospodarstvenike Bora, verjetno v prvem trimesečju naslednjega leta.

Stiki s Sallauminesom so ustaljeni, na področju mladinskih izmenjav ni nobenih sprememb, saj potekajo nemoteno vsako poletje. Zelo sem vesel, da druženje med našimi in francoskimi otroki ostaja, da spoznavajo življenje v drugem kulturnem okolju, predvsem pa me veseli to, da mladim še lahko ponudimo enkratne počitnice v Franciji.«

 

Kako ocenjujete sodelovanje med tremi zasavskimi občinami?

»Načeloma je dobro, predvsem v Svetu regije, ki je najvišji regionalni organ. Svet regije sestavljamo župani vseh treh zasavskih občin. Sprejema regionalni razvojni program, potrjuje izvedbene načrte in nadzira delo regionalne razvojne agencije. Pravkar obravnavamo predlog Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa zasavske regije za obdobje 2012–2014, kjer bomo vse tri občine skupaj sodelovale v projektu Podjetno Zasavje. Ta projekt bo krepil podjetništvo in konkurenčnost podjetij v Zasavju ter vzpostavil in izboljšal ustrezno podporno okolje za razvoj. Občina Trbovlje se bo na 6. razpis razvoja regij prijavila s projektoma prenove mestne ulice Kešetovo–Rudarska cesta in energetsko sanacijo Vrtca Trbovlje, in sicer objekta Pikapolonica.«

 

Veliko je bilo govora o energetiki. Kakšno je trenutno stanje na tem področju?

»Kljub zahtevnosti prestrukturiranja rudarstva in z grenkim priokusom pozabljenosti s strani države nadaljujemo z uresničevanjem zadanih ciljev v zvezi z ohranitvijo in razvojem okolju prijazne energetike v naših dolinah. Solidna osnova za to je dogovor o srednjesavskih elektrarnah, kjer si prizadevamo za različne dejavnosti na reki Savi, ki temeljijo na treh e-jih: energetiki, ekologiji, ekonomiji. Gre za obnovo obstoječega bloka Termoelektrarne Trbovlje, ki pomeni predvsem zamenjavo kotla, v katerem bi uporabljali kombinacijo domačega in uvoženega premoga ter lesne biomase. Prizadevamo si za vzpostavitev daljinskega ogrevanja Zasavja, ki je pomembna pot za njegovookoljsko obnovo. Stremimo k izgradnji plinsko-parne enote, ki bo ekonomsko učinkovita in do okolja prijazna proizvodnja električne energije. Ne gre pa pozabiti tudi na začetek gradnje sončnih elektrarn in projektov za druge obnovljive vire.«

 

Kako ocenjujete delo javnih zavodov v občini? Dosegajo vaša pričakovanja?

»Delo javnih zavodov v letu 2012 ocenjujem kot uspešno. Z zavodi se redno srečujemo zaradi priprave programov in projektov. V letošnjem letu smo v okviru razmišljanj o racionalizaciji poslovanja javnih zavodov uspeli zmanjšati stroške in z njihovim povezovanjem povečati učinkovitost ob nespremenjenih vlaganjih. Javni zavodi se prijavljajo tudi na razpise ministrstev in organizacij, kjer uspešno črpajo izvenproračunska sredstva za financiranje svojih programov. Pri pridobivanju izvenproračunskih sredstev moram še posebej pohvaliti Mladinski center Trbovlje, ki je med vsemi zavodi najuspešnejši.«

 

Z božično-novoletnimi prazniki se približuje za mnoge najlepši čas v letu. Kaj načrtujete v decembru in katere prireditve bomo občani lahko obiskali?Je res, da ognjemeta v mestnem parku letos ne bo?

»Ker smo v težkih časih, bomo tridnevno prireditev, kot je bila nekaj let, združili v dva ločena dneva dogajanja z razmikom enega tedna. En dan bo namenjen sejmu, koncertu, zabavi in druženju, teden dni pozneje pa tradicionalnemu sprevodu Dedka Mraza. Ognjemeta v parku letos res ne bo, tako smo se dogovorili vsi trije zasavski župani – predvsem zaradi onesnaževanja. Odločil sem se, kot sem povedal že prej, da bom sredstva, ki bi jih porabili za ognjemet, namenil za pomoč socialno ogroženim otrokom. Sprevod Dedka Mraza se bo začel v parku; sprehodili se bomo po ulicah Trbovelj do Delavskega doma, kjer bosta otroke pričakali pravljična dežela in zabava. Več o prireditvah najdete na straneh časopisa in v koledarju prireditev. Vljudno vas vabim in upam, da se kje srečamo«

 

Župan, kaj si želite, da bi vam prinesel Dedek Mraz?

»Uspešno sodelovanje vseh, ki imamo radi naše Trbovlje, predvsem pri uresničevanju najpomembnejših življenjskih vprašanj Trbovelj in Zasavja.«

 

Zadnje vprašanje vedno posvetimo občankam in občanom. Kaj želite Trboveljčanom in Trboveljčankam?

»Vsem želim zdravje, srečo in osebno zadovoljstvo. Zasavci smo kleni in pokončni ljudje. Obdržimo to pokončno držo, samozavest in ponos. Želim vam prijetne praznike in vse dobro – vsem in vsakemu posebej. Srečno!«

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani