V Delavskem domu Trbovlje smo v januarju videli filma domačih avtorjev

V januarju smo Trboveljčani lahko spoznali ustvarjalnost zasavskih ustvarjalcev filmov.

 

Najprej smo si 15. decembra ogledali filmsko zgodbo o Mitju Duhu, Lep je dan, Trboveljčanu, ki je prehodil trnjevo pot. Sin Nataše in Mira Duha je bil svojeglav otrok, ki je vedno nekako izstopal iz povprečja. Bil je dober učenec, športnik, a je popustil v srednji šoli, ko se je spoprijateljil s cigareti, alkoholom in živel življenje upornika. Bil je začetnik panka, saj si je kot prvi v mestu postrigel na irokezo, kar je povzročilo, da je odstopal od »normalnih« mladeničev. Spoznal je tudi mamila, ki so ga pripeljala na rob prepada. Takrat je bil obsojen zaradi tatvine in odpeljan na Dob, da odsluži izrečeno kazen. Vsak zapor ima svoje zakonitosti. Med zaporniki so večkrat slabi odnosi, izpostavljeni so šikaniranju močnejših. Tam se je odločil, da bo šel na drugačno pot. Začel se je intenzivno ukvarjati s športom, ki mu je pomagal spremeniti življenje. Težko mu je bilo vrniti se domov, v Trbovlje. Ostal je na poti, ki jo je začrtal, vsak dan je treniral in to mu je pomagalo, da ga je okolica začela gledati pozitivno, mu slediti. Postal je zgled vsem, ki obiskujejo humanitarno društvo Človek, kjer pod njegovim vodstvom trenirajo. Organiziral je več humanitarnih tekom in z zbranimi sredstvi pomagal pomoči potrebnim. Zdaj je srečal partnerko s katero pričakujeta otroka. Mitjevo zgodbo je posnel Trboveljčan, Matej Ocepek. Imel je za petnajst ur zbranega materiala, iz njega je naredil petinosemdesetminutni film, sestavljen iz pet delov, od otroštva do danes.

 

Teden dni kasneje se je predstavil Zagorjan Gregor Ajtič s dvainosemdeset minutnim Trilerjem brez besed, ki je sestavljen iz štirih filmov: Agonija, Nočna mora, Obiskovalka in Obraz zla. Vsi filmi imajo čudovito glasbeno spremljavo, dobre igralce, so tehnično dovršeni. Skupno vsem je, da se liki srečujejo s strahom, grožnjami, umorom, pošastmi … Ob vsem dogajanju se nehote vprašamo čemu vsa črnogledost avtorja, ki je perfekcionist. Morda se tako potrjuje dejstvo, da so moški v življenju bolj občutljivi od žensk. Gregorjev oče je prehodil trnjevo pot zaradi svojih zdravstvenih težav, zato je moral sin odrasti prej kot odrastejo otroci v drugačnih razmerah. Prav skrb za očeta, težki pogoji za vsakdanje življenje, so ga naredili trdnega, odločnega. Se je zato odločil, da pokaže kruto vsakdanje življenje, kjer srečaš več slabega kot dobrega? Ker ceni lepoto, bomo verjetno še kdaj videli kaj bolj spodbudnega in veselega, le počakati moramo, da zasije pravo sonce.

 

IMG_0530 IMG_0541 Triler brez besed

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani