Svetovni dan mladih!

9. avgust je Svetovni dan mladih. V Sloveniji številke o mladih kažejo naslednjo sliko: 95 % mladih med 15. in 19. letom se izobražuje, 46 % mladih med 20. in 24. letom je delovno aktivnih; pri tej starosti živi z vsaj enim staršem okrog 75 % mladih. Med mladimi v starosti 25 – 29 let je tri četrtine delovno aktivnih, pri starših pa jih še vedno živi več kot polovica.

12. avgust je mednarodni dan mladih , Združeni narodi pa so ga letos podnaslovili z geslom: Ustvarjanje boljšega sveta v partnerstvu z mladostjo.

Kdo je mlad?

Na predlog Združenih narodov starostna skupina 15 – 24 let opredeljuje mlade; izkušnje na slovenskem trgu dela pa kažejo, da velja omenjeno starostno skupino razširiti tja do 29. leta starosti. Mladi namreč vse dlje živijo pri starših in si vse kasneje uspejo ustvariti samostojno življenje; povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se vztrajno viša, ravno tako se zvišujeta povprečni starosti nevest in ženinov. Vse več mladih se odloča za nadaljevanje študija, kar posledično pomeni tudi poznejši vstop na trg dela.

Januarja letos so v okviru raziskave Eurobarometer anketirance v državah EU spraševali, pri katerih letih oseba preneha biti mlada. Izsledki so pokazali, da so se ljudje tedaj najdlje počutili mlade na Cipru (tam se mladost konča pri malo manj kot 51. letih), najhitreje pa je mladost minila na Malti (tam se mladost konča malo po dopolnjenem 36. rojstnem dnevu). Po mnenju vseh anketiranih oseb v EU mladost traja v povprečju skoraj do 42. leta, v Sloveniji pa še nekoliko dlje, do 46,6 leta.

 

Ali stereotipi o slovenski mladini držijo?

Mladi v Sloveniji se nikakor ne morejo otresti stereotipov, da študirajo vse do 30. leta, da dela ne morejo dobiti, če pa ga že dobijo, gre za nestalne zaposlitve, največkrat prek študentskega servisa, da se vse kasneje odselijo od staršev, da se le redko in vse kasneje poročajo in da ne skrbijo za rodnost v Sloveniji. Ali so ti očitki utemeljeni?

Glede na zbrane statistične podatke lahko rečemo, da zapisani stereotipi držijo, vprašanje pa je, če so po izbiri mladih. Izsledki kažejo:

 

  • leta 2008 je skoraj 70 % mladih v starosti 18 – 34 let v Sloveniji , živelo z vsaj enim staršem, kar je, poleg Slovaške, najvišji delež v državah EU; pozna odselitev od doma velja predvsem za moške;
  • dejstvo, da mnogi mladi pozno zapuščajo starševsko gnezdo, se zrcali tudi v eni najnižjih stopenj revščine mladih v Sloveniji glede na druge države članice EU: leta 2010 je namreč stopnja tveganja revščine med mladimi v starosti 15 – 29 let znašala nekaj več kot 10 %; 
  • večina mladih živi s starši do 30. leta najverjetneje zaradi spleta stanovanjske, zaposlovalske in pokojninske politike: predraga stanovanja si mladi le težko privoščijo, še posebej če so brez dela ali če imajo prekerno zaposlitev; 
  • materialni položaj mladih v veliki meri vpliva tudi na odločitev za družinsko življenje, zato se povprečna starost ob prvi poroki in tudi ob odločitvi za starševstvo vztrajno pomikata navzgor; 
  • zaradi naraščajoče brezposelnosti mladi pogosto podaljšujejo izobraževanje, hkrati pa se velikokrat odločajo tudi za preproste poklice, ki so daleč pod ravnijo njihove formalne izobrazbe.

Vir: SURS, 2012

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani