Rene Vozelj in Patrik Sevšek

Knapovsko pivo s srcem

Če ste poleti obiskali katero od mnogih prireditev v Zasavju, ste verjetno naleteli na stojnico, ki je prodajala prav poseben artikel – serijo zasavskih piv z zgovornim imenom Herc, narejenih z namenom dviganja nivoja pivske kulture v Sloveniji in osveščanja javnosti o pomembnosti ohranjanja rudarske tradicije v Zasavju. Kaj več o samem proizvodu sta povedala Rene Vozelj in Patrik Sevšek, ustanovitelja zasavske »mikro« pivovarne.

Vsak začetek uspešne poslovne poti je težak in predvidevam, da je bilo pri vaju podobno. Kaj dva mlada človeka napelje k ideji o ustanovitvi lastne »mikro« pivovarne?

Rene: »Ideja se je razvijala postopoma. Okoli leta 2009 sva skupaj s Patrikom odkrila internetno stran, ki je prodajala sestavine za varjenje piva. Ker je bil sam proces že v osnovi fascinanten, Patrik pa je bil na tem področju še posebej dobro podkovan, se nama je zdelo smiselno, da preizkusiva svoje znanje v praksi. Ko sva uspela zvariti prvo pivo, je bilo to zastonj ponujeno najinim znancem in prijateljem na družabnih večerih. Prvi vtisi so bili pozitivni, zato je iznenada padla ideja, da bi svoje znanje ponesla na višjo raven. V istem času se je v Sloveniji začela razvijati mala revolucija varjenja piva, kar nama je dalo še dodaten pogum, da sva vztrajala pri svoji ideji.«

Je varjenje piva postopek, ki se ga lahko nauči vsakdo?

Patrik: »Vsekakor, čeprav pri tem obstajajo pravila, ki zahtevajo posebne veščine. Recimo; ljudje se premalo zavedajo, da je kvasovka, sicer najbolj pomembna sestavina pri varjenju, živ organizem, s katerim je treba ravnati previdno in jo ohranjati pri primernih temperaturah. Enako velja za higieno, ki mora biti še na posebej visokem nivoju, saj lahko hitro pride do kakšnih okužb. Nasploh pa varjenje ni zahtevno, ko se ga enkrat naučiš.«

Verjetno je bilo na začetku prisotno ogromno eksperimentiranja.

Patrik: »Z varjenjem sva začela dobesedno »garažno«; uredila sva si prostor v garaži in začela variti manjše količine piva, od 20 do 40 litrov, ki sva ga nato razdelila med prijatelje za pokušino. Prvi poskusi so bili bolj eksperimentalne narave, ampak takšna je pač narava učenja; začneš z malim in postopoma napreduješ. Nama je dokaj hitro uspelo pridobiti želen videz piva, nekoliko več časa pa sva potrebovala za doseganje okusa.«

Rene: »Pri okusu sva morala paziti tudi na dejstvo, da smo Slovenci bolj ali manj navajeni na dve znamki piva oz. dva okusa, Laško ali Union. Najino pivo je po okusu nekoliko močnejše od povprečnega, kar pa je bil tudi najin namen. Želela sva ustvariti nekaj posebnega, nekaj z edinstvenim knapovskim občutkom.«

Vajina serija piv se imenuje Herc, kar nemudoma potegne vzporednice z rudarsko tradicijo v Zasavju. Je vajino pivo nastalo s takšnim namenom?

Rene: »Ko nama je uspel prvi korak varjenja piva, je bilo treba izdelati tudi njegovo grafično podobo. Tu sva prišla na idejo, da bi pivo simbolično predstavljalo tisto, s čimer se Zasavci najbolj identificiramo – rudarstvo. Gre za tradicijo, ki jo je potrebno ohraniti na več mogočih načinov, tudi prek takšnih produktov, kot je recimo pivo. Zdi se mi pomembno, da oživljamo spomin na ‘knapovšno’, ker je to del nas. Rudarstvo kot dejavnost verjetno nima nobene prihodnosti, to pa ne pomeni, da moramo nanj kar pozabiti ali pa se od njega oddaljiti. To je del naše preteklosti, zato je ‘knapovšno’ potrebno ohraniti v spominu.«

herc

Pivo je do tega trenutka poskusilo že mnogo Zasavčanov. Kakšen je bil njihov odziv?

Rene: »Glavnini se je zadeva zdela zanimiva, bolj v slogu navdušenja nad tem, da se v Zasavju ustvarja nekaj novega, svežega. Pojavile so se tudi nekatere kritike, ki pa jih jemljeva kot dobronamerne nasvete, kako produkt izboljšati v prihodnosti. Veliko ljudi so tudi zanimale sestavine, iz katerih variva pivo.«

Pa se vama je ves projekt tudi finančno izplačal?

Rene: »Do zdaj sva vložila okoli 7.000 evrov lastnega denarja, nekaj od tega se nama je povrnilo prek prodaje, imava pa tudi stalni dotok finančnih sredstev. Lahko se pohvaliva z dejstvom, da je najino pivo mogoče naročiti že v večini zasavskih lokalov. Glavna želja je, da bi kar se da hitro postala neodvisna, vendar je do tja še dolga pot. Trenutno načrtujeva postavitev ‘mikro’ pivovarne v prostorih Gradiča, pri čemer nama je na pomoč priskočila tudi Občina Trbovlje, ki se ji tudi najlepše zahvaljujeva.«

Patrik: »Treba je poudariti, da sva do zdaj gostovala v večjih pivovarnah, ki sva jih najela za varjenje piva, za samostojno zadevo pa bi morala za vso potrebno opremo zbrati vsaj 50.000 evrov, česar pa si trenutno še ne moreva privoščiti.«

Kakšno prihodnost si obeta prvo zasavsko pivo?

Rene: »Upam, da bova kmalu razširila svojo serijo piv in jih predstavila tudi zunaj Zasavja. Do zdaj sva sicer pivo predstavila na različnih lokacijah v Ljubljani, Mariboru, v Velenju itn. Zasavje imava bolj ali manj pokrito, tako da je želja po širjenju dejavnosti zelo močna.«

V promocijskem gradivu večkrat izpostavita, da skušata s svojo dejavnostjo med drugim tudi dvigniti nivo kulture pitja v Sloveniji. Kakšen odnos imamo Slovenci do piva?

Rene: »Najino pivo je namenjeno predvsem uživanju v samem okusu in ne popivanju, kot je v današnji družbi žal preveč pogosto. Želiva si, da bi pivo v Sloveniji prišlo na podobno raven spoštovanja kot recimo vino, ki ima zelo dolgo in bogato kulturo, prav tako pa ga že lep čas ne obravnavamo kot sredstvo za pijančevanje. Slovenci pivo še vedno omejujemo na dva okusa – Laško ali Union, tu pa se tudi vse konča. Z najino dejavnostjo skušava predstaviti pivo kot pijačo, pri kateri je okus pomembnejši od učinka, ki ga pusti na tebi.«

Za konec pa vprašanje, ki se mu ne moremo izogniti. Laško ali Union?

Rene: »Laško (smeh).«

Patrik: »Jaz pa sem raje za Union (smeh).«

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani