Prvo mesto tudi za Zasavčanke!

Tudi v Zasavje postaja eno od klekljarskih središč Slovenije. Klekljarice se dobivajo v skupinah v Hrastniku, na Dolu, v Zagorju in Trbovljah. Tri klekljarice iz Zasavja so članice Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA. S svojimi izdelki so se z ostalimi članicami OIDFE iz Slovenije, predstavile  v francoskem mestu Caen na 15. svetovnem čipkarskem kongresu, kjer  je razstavljeni pano Slovenije osvojil prvo mesto med 21. državami!

Od 6. do 8. julija 2012 se je v francoskem mestu Caen odvijal 15. svetovni čipkarski kongres in generalna skupščina Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA. Organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1982, danes združuje več kot 2.200 čipkarskih strokovnjakov in ljubiteljev čipk iz 36 držav sveta. Tokratni kongres je bil posvečen tudi praznovanju 30. obletnice ustanovitve OIDFE, zato se ga je udeležilo več kot 800 udeležencev kongresa in rekordno število obiskovalcev. Na kongresu so se zelo odmevno predstavile tudi slovenske klekljarice.

Članice OIDFE iz Slovenije so osvojile nagrado za najlepši nacionalni razstavni prostor po izboru udeležencev kongresa. Na njem so s fotografijami, kratkimi opisi in čipkami predstavile rastlinsko bogastvo Slovenije . Idejo za razstavo z naslovom Rastline Slovenije v čipkah je dala docentka na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Simona Strgulc Krajšek, tudi sama klekljarica in članica OIDFE. V sodelovanju s kolegi s fakultete je pripravila izbor primernih rastlin, njihove opise in fotografije, na podlagi katerih so članice OIDFE iz vse Slovenije izrisale vzorce za klekljanje in po njih izdelale čipke. Razstava je vzbudila izjemno pozornost in občudovanje udeležencev in obiskovalcev kongresa, med njimi tudi nekaj botaničnih strokovnjakov, ter je prepričljivo zmagala v konkurenci 21 nacionalnih razstavnih prostorov.

OIDFA je letos prvič podelila štipendijo za mlade, ki je prav tako odšla v Slovenijo. Prejela jo je mlada čipkarska ustvarjalka Jana Rihtaršič iz Železnikov za raziskavo na temo Od starih tehnik do novih vzorcev . V njej bo raziskala stare, že skoraj pozabljene tehnike izdelave čipk in jih uporabila pri oblikovanju novih, sodobnih vzorcev.

 

Članice OIDFE iz Zasavja. Od desne proti levi sedijo: Jana Klinc Češnovar; Irena Jančič in Zdenka Jordan

Na kongresu so se na skupni promocijski stojnici predstavili tudi predstavniki Občine Idrija in Čipkarske šole Idrija. Udeležencem kongresa so ponudili strokovno literaturo s področja klekljanja, ki jo je izdala Čipkarska šola Idrija in informacije o največjem slovenskem čipkarskem dogodku – Festivalu idrijske čipke. Predstavitev na kongresu je bila tudi prva priložnost za promocijo idrijskega klekljarstva kot dela dediščine živega srebra Idrije, ki je skupaj s Španskim Almadénom od julija letos vpisana na UNESCOV seznama svetovne dediščine.

 

Slovenske klekljarice in klekljarji so se kongresa udeležili v velikem številu. Poleg osmih registriranih udeležencev kongresa je kongresne razstave obiskalo še okoli 70 obiskovalcev iz Slovenije in zamejstva. Udeležba na kongresu je bila izjemna priložnost za predstavitev slovenskega klekljarstva svetovni čipkarski javnosti , možnost za pridobitev novih znanj, izmenjavo izkušenj, negovanje starih in vzpostavljanje novih strokovnih in prijateljskih stikov. Še zlasti pa je bila pomembna v luči priprav na 17. svetovni čipkarski kongres in generalno skupščino OIDFE, ki bo leta 2016 v Ljubljani. Potek priprav na kongres v Sloveniji je bil predstavljen vodstvu OIDFE in udeležencem kongresa v Caenu na generalni skupščini OIDFE. Veliko zanimanje udeležencev in obiskovalcev kongresa za Slovenijo in slovensko čipkarstvo je dober obet za organizatorje kongresa v Ljubljani.

 

Foto: Pogled na zmagovalni pano Zasavčank (avtorica: Afrodita Hebar Kljun).

Predstavitev slovenskih klekljaric so omogočile Občina Žiri, Občina Gorenja vas – Poljane, podjetje Rudis iz Trbovelj in podjetje Mizarstvo Jezeršek iz Hotavelj. Nekaj sredstev so s prodajo svojih izdelkov zbrale tudi klekljarice. Povsem pa je izostala pomoč države in podpora ustreznih državnih institucij, ki bi si jo slovenske klekljarice zaradi svojega delovanja na področju promocije države nedvomno zaslužile. Samo upamo lahko, da bodo v prihodnje, tudi zaradi organizacije največjega svetovnega čipkarskega dogodka, deležne več pomoči in podpore.

 Besedilo: OIDFE Zasavje in Slovenija

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani