Pridiga o delu

Je ta trenutek, ko več kot 115.000 uradno registriranih oseb nima kaj delati, primeren za kratek, a temeljit razmislek o tem, kaj delo sploh je in kaj nam pomeni v življenju? Mislim, da je. Začnimo najprej z dojemanjem dela pri Slovencih. Kaj si slovenska javnost misli o delu, bomo najlažje razumeli, če se odpravimo na spletne strani časopisov in forume. Splošno prepričanje spletnih komentatorjev je, da so brezposelni tisti, ki niso pripravljeni na garanje, kar v njihovih glavah pomeni enako kot lenoba in nezainteresiranost za kakršno koli delo. V takšnih sodbah prednjači skupina komentatorjev, ki poudarjajo, da so podjetniki, ki ves dan »garajo«, medtem ko se po njihovem mnenju »lenuhi« ugodno pasejo na račun podpore, za katero plačujejo oni. Napak v njihovih predstavah je kar veliko. Začnimo kar pri samih komentatorjih – podjetnikih, ki cele dni garajo. Človek bi jim še verjel, če ne bi pogled na prispevke teh garaških komentatorjev razkrival, da svoje komentarje pošiljajo v rednih časovnih intervalih ves dan in so tudi zelo ažurni pri odgovarjanju na komentarje drugih obiskovalcev spletnih strani. Kdaj torej ti gospodje podjetniki garajo? Tudi lagodno življenje brezposelnih na račun podpore, ki jo plačujejo ravno oni, je bolj kot ne le konstrukt v njihovih glavah. Nadomestilo za brezposelnost razen v redkih primerih ne traja dlje od 3 mesecev in še to le za tiste, ki so bili v delovnem razmerju več kot 9 mesecev. V času zaposlitve plačuje delavec od svoje plače zavarovanje za primer brezposelnosti, ki je tudi pogoj za izplačilo tega nadomestila. Torej bolj kot ne uživajo pravice, do katerih so upravičeni zaradi svojih predhodnih prispevkov. In potem še floskula o nezainteresiranosti brezposelnih za zaposlitev: številko iskalcev zaposlitve smo že omenili, na spletni strani Zavoda za zaposlovanje RS pa boste našli tudi število razpisanih delovnih mest. Giba se med številkama 500 in 1000, od tega je 70 % objav namenjenih zgolj zadostitvi formalnih zakonskih pogojev. Smo pač v času recesije, ko je delovnih mest malo, kar veliko za delo sposobnih in motiviranih pa žal ne bo uspelo najti zaposlitve, čeprav si jo res zelo želijo. Precej Slovencev očitno enači pojma delo in garanje. Samo tisti, ki gara, zares dela. Garanje je seveda neke vrste delovna aktivnost, a z izrazito negativnim predznakom in skoraj izključuje možnost zadovoljstva na koncu delovnega procesa. Delo je ravno nasprotno – nekaj več od zgolj izpolnitve nujnih ciljev in zadovoljitve osnovnih materialnih potreb. Je nekaj ustvarjalnega, opravek, kjer lahko pokažemo vse svoje sposobnosti in znanja, za njim pa na koncu ostane občutek zadovoljstva nad opravljenim. To enačenje dela z garanjem ima pri Slovencih morda svoje korenine v kolektivni zgodovinski zavesti naroda. Roko na srce, imeli smo zelo sposobne ljudi, ki so uresničili svoje visoke cilje, a žal prevečkrat šele, ko so obrnili hrbet svoji rodni grudi. Večina Slovencev do pred kratkim ni poznala drugega kot garanja in zato niso mogli pravilno ovrednotiti intelektualnih dosežkov, ki se gradijo na dolgi rok. Končajmo s pogledom na nekaj konkretnih primerov uspešnih ljudi iz naše doline, katerih imena z veseljem omenjamo, ko govorimo z ljudmi, ki še ne vedo mnogo o Trbovljah. Vzemimo za primer skupino Laibach, podjetnika Jureta Kneza in nogometaša Miša Brečka. Vsi so si v življenju zastavili visoke cilje in jih tudi dosegli, pa čeprav so bili prvi že ob svoji predstavitvi v Trbovljah prepovedani, drugi je iz nič postavil podjetje, kakršnih ni veliko v naši okolici, tretji pa se je kot zelo mlad fant odločil poskusiti srečo v tujini, kjer se je prebil do prve enajsterice moštva v eni najmočnejših lig na svetu in dresa državne reprezentance, ki je bila udeleženka svetovnega prvenstva. Gotovo njihova pot ni bila lahka in je zahtevala veliko odrekanja, a dvomim, da bi svoje početje opisali kot garanje. Če delaš to, v čemer si dober in v tem početju uživaš, tudi dolgi delovniki in ogromno vložene energije niso nekaj, kar bi ti bilo v breme. Prej nasprotno, prinašajo ti zadovoljstvo, ker si dokazal v prvi vrsti sebi, nato pa tudi drugim, da nekaj zmoreš. Na takšnih osnovah se bo gradil izhod iz krize, ki smo ji trenutno priča, ne pa na garanju »kar tako« ali celo na prisilnem delu. Da bi se le uresničilo v tem letu.

Bogdan Šteh je delaven in produktiven tudi, ko nima sklenjenega formalnega delovnega razmerja.