Pot od idejne zasnove do pričetka gradnje urgentnega centra pri Splošni bolnišnici Trbovlje

Na državnem nivoju so se pričele priprave na gradnjo mreže 10 urgentnih centrov v letu 2009, kateri naj bi se financirali iz evropskih sredstev.  Urgentni centri naj bi bili zgrajeni pri splošnih bolnišnicah, in sicer: Izoli, Novi Gorici, Novem mestu, Brežicah, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Mariboru, Jesenicah, Celju  in Trbovljah.

V te priprave se je intenzivno vključila tudi Splošna bolnišnica Trbovlje s pripravo ustreznih podatkov za utemeljitev umestitve urgentnega centra pri bolnišnici in idejnih rešitev o možnostih umestitve bodočega urgentnega centra na površinah Splošne bolnišnice.

Pri Ministrstvu za zdravje je bila za vodenje postopkov, koordinacijo in neposredno operativno delo imenovana Projektna enota in Projektni odbor, katerih člani so bili tudi iz trboveljske bolnišnice. V okviru priprav za pričetek gradnje mreže urgentnih centrov v Sloveniji je bilo potrebno izdelati prostorske, opremske in kadrovske standarde. Glede na potrebe prebivalcev in področje, ki ga posamezni urgentni center pokriva, so bili izdelani prostorski standardi za tri tipe urgentnih centrov, in sicer: C1 – neto površina do 2.200 m2, C2 – neto površina do 1.400 m2 in C3 – neto površina do 700 m2. Urgentni center pri SB Trbovlje spada pod tip C3. Hkrati s prostorskimi standardi so se izdelali tudi opremski standardi opreme urgentnih centrov glede na tip izgradnje, medtem ko kadrovski standardi še niso sprejeti.

Podlage za izgradnjo urgentnih centrov v Sloveniji so v Resoluciji nacionalnem planu  zdravstvenega varstva v obdobju 2008 – 2013 ter v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023.

Cilji izgradnje urgentnih centrov: hitra, strokovna in kakovostna oskrba nenadno obolelih ali poškodovanih  bolnikov na enem mestu

 

nalozba

Kronologija poti od idejne zasnove do pričetka gradnje urgentnega centra pri SBT:

–          2009: umestitev SBT v mrežo urgentnih centrov v Sloveniji in idejne zasnove urgentnega centra

–          2011: izdelava in sprejem OPPN (Občinski podrobni prostorski načrt) za kompleks Splošne bolnišnice Trbovlje

–          2012: izdelava investicijske in projektne dokumentacije

–          2013: v februarju pridobitev gradbenega dovoljenja in v maju javni razpis za izvedbo gradbeno obrtniških del ter za dobavo in montažo medicinske in nemedicinske opreme

–          2013: v mesecu juniju je MGRT izdalo odločbo o sofinanciranju UC Trbovlje z evropskimi sredstvi

–          2014: v začetku februarja podpis pogodbe z izvajalcem GOI del, v začetku marca  pričetek del; v tem obdobju je bila podpisana tudi pogodba za izvajanje gradbenega nadzora.

 

Pogodbe za dobavo in montažo medicinske in nemedicinske opreme še niso podpisane kljub izbiri najugodnejših ponudnikov v letu 2013 in da na izbiro ni bilo revizijskih postopkov. Pogodbe se pripravljajo na Ministrstvu za zdravje.

Izdelovalec projektne dokumentacije je firma IBT SPI d.o.o. Trbovlje, odgovorni vodja projekta Polona Žilnik, univ.dipl.ing.arh. Glavni izvajalec gradbeno obrtniških del je firma VG5 d.o.o., Ljubljana. Za izvajanje strokovnega nadzora nad GOI deli ter varstva pri delu je bila izbrana firma IBT SPI d.o.o. Trbovlje, odgovorni nadzornik Andrej Knific, univ.dipl.inž.gradb.

 

Umestitev Urgentnega centra in površine

Obstoječi prostori urgentne dejavnosti v SB Trbovlje niso v skladu z zahtevami sodobno organiziranih urgentnih služb. Sedanje urgentne ambulante so locirane na štirih razpršenih lokacijah – po posameznih oddelkih. V SB Trbovlje trenutno nimamo ločenih prostorov za opazovanje bolnikov, niti reanimacijskega prostora. Sedaj se reanimacije odvijajo v posameznih specialističnih urgentnih ambulantah.

Lokacija UC je bila določena že v OPPN, in sicer na obstoječem izzidanem delu – SZ delu osnovne stavbe SBT – v delu, kjer je bila kirurška ambulanta. Objekt bo dvoetažen (K+P), sestavljen pa je iz adaptacije obstoječih prostorov in novogradnje – dozidavo izzidanega dela s treh strani.

Novi UC bo obsegal skupaj 750 m2 površin v dveh etažah. V okviru investicije UC je predvidena tudi izvedba novega urgentnega dovoza za reševalna vozila s pokrito ploščadjo in peš osebnega dostopa.

V pritlični etaži bo glavnina prostorov za izvajanje urgentne dejavnosti: internistične ambulante, kirurške ambulante, mavčarna, prostori za male operacijske posege, prostor za reanimacijo, prostor za opazovanje bolnikov s 4 do 5 posteljami, prostor za izolacijo bolnikov ter vsi drugi spremljajoči prostori, ki so nujno potrebni za izvajanje dejavnosti (triaža, čakalnice, administracija, sanitarije itd.). V kletni etaži bodo prostori za specialistične ambulante in za osebje, ki bo delalo na področju urgence, prostori za pripomočke, skladišče, za strojne in elektro inštalacije. Sočasno se bodo izvajala še investicijska dela, sicer ločeno od investicije UC, za pridobitev prostorov za umrle ter za arhive za medicinsko dokumentacijo.

BODOČA URGENCA

Viri za investicijo so sestavljeni iz štirih delov, in sicer in evropskih sredstev, sredstev, ki se črpajo iz investicijskega sklada pri MZ za namene izgradnje UC, del sredstev se nameni iz posebne proračunske postavke, ki je namenjena financiranju požarne sanacije bolnišnice (v višini cca 330.000 EUR) ter iz sredstev amortizacije bolnišnice v višini cca 300.000 EUR (za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije ter za izvedbo prostorov in opremo za centralni arhiv in prostore za umrle).

 

Izvajanje GOI del in predviden rok dokončanja investicije

V razpisni dokumentaciji za izvedbo GOI del je bil predviden rok dokončanja del konec leta 2014. Ker do podpisa pogodbe ni prišlo po terminskem planu v mesecu novembru 2013, ampak šele v začetku februarja 2014, tudi ni realno pričakovati, da se bodo dela končala v tem roku. Za samo izvedbo investicije, je bilo potrebno izvesti tudi pripravljalna dela, ki so se nanašala na  prestavitev določenih specialističnih ambulant v bolnišnici na druge lokacije, ureditev prometnega režima, porušitev dveh objektov (stavbe stare transfuzije in tehničnih delavnic), prestavitev obstoječe ceste na SZ delu bolnišničnih kompleksov skupaj z vso infrastrukturo.  Konec meseca aprila 2014 so bile izredno neugodne vremenske razmere, ki so onemogočale normalno potekanje gradnje. Dodatne težave pri gradnji je povzročala tudi težavnost terena, varovanje gradbene jame in priprava terena za temeljenje. Trenutno poteka betoniranje temeljne plošče in postavljajo se opažne stene.

Po novem terminskem planu naj bi bila sama izgradnja dokončana do konca leta 2014, nato pa sledi urejanje okolice urgentnega centra, dobava in montaža medicinske in nemedicinske opreme ter priprava dokumentacije za tehnični prevzem ter pridobitev uporabnega dovoljenja.

Rok pridobitve uporabnega dovoljenja je konec meseca aprila 2015.

V samo pripravo investicije so se vključevali tudi zaposleni v bolnišnici, to so vsi tisti, ki izvajajo urgenco in tako dobro poznajo same procese dela in sedanje pomanjkljivosti prostorske stiske. Zaposleni so sodelovali tudi pri pripravi razpisnih pogojev medicinske in nemedicinske opreme ter v samem javnem naročilu.

Pot do betoniranja temeljne-talne plošče in postavljanje prvih stenskih opažev je bila dolga, zahtevna, marsikdaj tudi žolčna,  vendar vse v želji, da bo cilj dosežen, ki je bil napisan v uvodu, to je hitra, varna in kakovostna obravnava nepričakovano bolnega ali poškodovanega bolnika.

Da bi le uspešno zaključili investicijo, se z razumevanjem investicijskemu ciklu prilagajajo tako zaposleni kot bolniki in obiskovalci, saj je del investicije vpet v obstoječe prostore, kjer mora dejavnost potekati varno in čim manj moteče. Upam, da bo tako vse do predaje objekta v uporabo.

IMG 6400 Urejanje gradbene jame, julij 2014 IMG_0129 Temeljenje in opaževanje, avgust 2014 IMG_0135 Temeljenje in opaževanje, avgust 2014 IMG_6028 Rušitve objektov, marec 2014 IMG_6109 Prestavitev ceste, april 2014

 

DRUGO

Poleg izgradnje urgentnega centra ima bolnišnica v teku še projekt druge faze požarne sanacije bolnišnice, ki se nanaša na ureditev požarnih poti okrog bolnišnice, požarno sanacijo podstrešnih prostorov centralne stavbe in nekaterih spremljajočih objektov ter vgradnjo sistema odkrivanja in javljanja požara. Projekt je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Investicija je ocenjena na cca 2 mio EUR.  Izvedba tega projekta bi bila racionalna skupaj z urgentnim centrom, vendar žal za takšno izpeljavo ni bilo razumevanja. Upamo, da se glede na situacijo v javnem sektorju, ne bo investicija ustavila na pridobljenem gradbenem dovoljenju.

V mesecu septembru 2014 se bo izvajala tudi ureditev parka pred starim delom bolnišnice ter dostopne poti do glavnega vhoda (za obiskovalce). V park se bo prestavil kip matere z otrokom, do izraza pa bo s tem prišla tudi arhitektura najstarejšega dela bolnišnice. Projektant ureditve je Jure Kolenc, univ.dipl.inž.arh. Investicija poteka v sklopu ureditve Rudarske ceste ter požarne sanacije bolnišnice.

Na naslednjo finančno perspektivno 2014 – 2020 (evropska sredstva) pa čaka še vedno energetska sanacija bolnišnice. Glede na čudna pota odločitev tistih, ki imajo moč odločati na državnem nivoju, so bila sredstva v višini 13,6 milijonov za energetsko sanacijo bolnišnic brez vedenja čakajočih bolnišnic na razpis, v letu 2012  brez pojasnil in brez odgovornosti vpletenih,  preusmerjena na druge projekte. Bolnišnice so na ta način izgubile pomemben vir za investicije in hkrati otežujejo racionalizacijo z vidika porabe različnih energentov.

 

Naj zaključim z naslednjim:

Vse opisano in našteto postane nepomembno, če v bolnišnici ne bi imeli zaposlenih ljudi, ki z znanjem, strokovnostjo  in zagnanostjo skrbijo za bolnike na podlagi zadnjih dosežkov medicine, s primerno diagnostično in terapevtsko opremo  ter z uvajanjem novih metod zdravljenja. Premalokrat se sliši o njihovem delu in njihovih rezultatih.

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani