Občni zbor Društva izgnancev Slovenije – Trbovlje 1941 – 1945

Člani DIS Trbovlje so se 8. marca zbrali na rednem letnem občnem zboru. Predsednik društva, Ivan Tolar, je pozdravil vse prisotne člane in goste, županjo občine Trbovlje, Jasno Gabrič, predsednico DIS, Ivico Žnidaršič in predstavnike krajevnih organizacij Dole pri Litiji in Polšnik.

Poročilo o delu društva, nadzornega odbora in finančno poročilo so predstavljali formalni del zbora. V prostorih društva so uradne ure vsako sredo med deveto in enajsto uro, kjer člani plačajo članarino in prispevek za časopis Vestnik, lahko pa dobijo tudi informacije, povezane z društveno dejavnostjo. Finančno poročilo za preteklo leto izkazuje uravnovešeno stanje prihodkov in odhodkov, še vedno pa ni pokrita izguba nekaj sto evrov iz preteklih let. Tudi v tem letu se v društvu načrtujejo običajne dejavnosti, sodelovanje v koordinacijskem odboru Zasavja in z republiškim društvom. Prizadevajo si, da bi k članstvu pristopili tudi potomci žrtev vojnega nasilja, da bodo pri svojih prizadevanjih za poplačilo vojne škode imeli večjo podporo in s tem več možnosti, da država poda zahtevek Nemčiji.
Ob tej priložnosti je najprej spregovorila županja, Jasna Gabrič, ki je povedala, da s predsednikom, Ivanom Tolarjem, dobro sodelujeta, da so njihove strokovne službe pripravljene pomagati, če je to potrebno. Sama ni doživela teh težkih časov, a je seznanjena z dogajanji. V življenju je treba loviti pozitivne trenutke in jih uloviti čim več.
Prisotni so se z aplavzom zahvalili moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Marjana Fabjan je ob diapozitivih, slikah, iz časa izgnanstva, prebrala nekaj spominov, ki so jih zapisali različni avtorji, med njimi tudi dolgoletna trboveljska predsednica DIS Ljudmila Julijana Tolar.
O svojem petindvajsetletnem delu je povedala Ivica Žnidaršič. Poudarila je, da je zaradi dobre organiziranosti in podpore članstva društvo uspelo, da je bil potrjen Zakon o žrtvah vojnega nasilja s katerim so bile izgnancem in beguncem priznane pravice do mesečne rente, do plačila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v breme države, izplačana so bila sredstva za prisilno delo. V primerih, ko je upravičenec umrl, so denar prejeli dediči. Danes ostaja še vedno odprto vprašanje kdaj bo vlada vložila zahtevek za vojno škodo Nemčiji. Politična volja za ta korak ni velika. K razrešitvi tega problema lahko pomagajo le poslanci, ki v svoj program vključijo to področje. Zato bo pot k temu cilju naporna. Pomagajo lahko mladi člani, potomci upravičencev, ki si jih zelo želijo dobiti v svoje vrste, saj bo tako rešeno obenem več problemov. Podpora in število podpornikov bo naraslo, društvo bo imelo podatke o upravičencih, ki bodo aktivno sodelovali. Vse podlage za zahtevek je napisano v njeni knjigi z naslovom Nemčija še ni plačala vojne škode.
Pred zaključkom zbora sta prisotne pozdravila predstavnika krajevnih organizacij Dole pri Litiji in Polšnik.
Formalnemu delu je sledilo družabno srečanje, kjer se je večkrat slišalo vprašanje kako se počuti kakšen od članov, ki ni mogel priti. Dejstvo je, da so najmlajši izgnanci že prekoračili sedemdeset let.

Besedilo in slika: Irena Vozelj

občni zbor 2016 (5)

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani