Ob Dnevu slovenskih splošnih knjižnic: Srečanje z Dušico Kunaver v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje

Letošnji praznik slovenskih splošnih knjižnic smo knjižničarji obeležili v Mestni knjižnici Kranj, prav vsaka od oseminpetdesetih slovenskih knjižnic pa je svoj program naravnala tako, da je z njim še posebej opozorila na knjižničarsko dejavnost v lokalni skupnosti. V trboveljski knjižnici smo na sam praznični dan prebirali ljudske pravljice v naši enoti Dom svobode, dan kasneje pa smo z otroki in starši preživeli v ustvarjanju. Sklepni dogodek našega knjižničnega praznovanja pa je bilo srečanje z Dušico Kunaver v sredo, 21. novembra.

Dušica Kunaver je upokojena profesorica angleškega in ruskega jezika. Svoje delovanje na različnih področjih je zapisala v 70 knjigah, številnih člankih, njena mnenja pa lahko spremljamo v številnih intervjujih. V knjižnici smo se z njo pogovarjali o šolstvu, poučevanju, alpinizmu, ljudskem izročilu. Tudi mimo njenega življenja in dojemanja odnosov med ljudmi nismo mogli. Zanjo je prav posebnega pomena medgeneracijsko povezovanje. Prenos starih znanj na mlade je bistvenega pomena za ohranitev in razvoj nekega naroda. To še posebej velja za slovenski narod, saj nam primanjkuje narodne zavesti, premalo smo pozorni na pokrajine, kjer so se stari običaji še ohranili in premalo spoštujemo naše naravne in kulturne danosti, s katerimi bi se morali bolj poistovetiti. In jih seveda čuvati. Dušica se je dotaknila tudi vloge učiteljev  v tem procesu. Zanjo je dober učitelj tisti, ki pred seboj vidi predvsem otroka, ki ga mora v osnovni šoli tudi vzgajati, ne pa samo slediti učnemu načrtu in učbenikom. Dober učitelj ima tudi znanja, da otrokom preda bistvo učne snovi skozi razlago, ki ni abstraktna in jo otroci razumejo. Na srečanju smo tudi zapeli, ugotovili smo, da vsi še znamo tiste narodne, Dekle je po vodo šla, Le sekaj, sekaj smrečico, En hribček bom kupil. Narodopisje je področje, ki Dušico Kunaver privlači že dolga leta. Z veliko strastjo raziskuje običaje, navade in šege po celi Sloveniji. Prav tako, kot je ponosna na stara izročila, je ponosna na dvojino v slovenskem jeziku, ki prinaša toplino, če ji le znamo prisluhniti. Za prijeten pogovor, ki se je dotaknil vseh navzočih, je poskrbela Katra Hribar Frol. Večer je tako minil v prijetnem vzdušju, predstavitvi gostje in druženju, ki ga je spremljalo veliko objemov in nasmejanih, srečnih obrazov.

Simona Solina

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani