Nova knjiga Gorana Vojnovića – FIGA

Iz samega naslova ni mogoče izluščiti kaj pripoveduje roman s takim naslovom, za katerega so med drugim zapisali, da gre za nežno knjigo o nenežnih časih. Je zgodba o treh generacijah, o treh moških, o njihovih ženah in družinah: dedku Aleksandru, očetu Safetu in sinu Jadranu.

O romanu in osebah, ki nastopajo v njem se je z avtorjem pogovarjala, na literarnem večeru v knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje, Katja Hribar Frol.
Tema je aktualna, saj govori o ljudeh, ki živijo v naši bližini, o njihovih čutenjih, medsebojnih odnosih, počutjih, razmišljanjih, usodah …
Vsi trije junaki imajo skupno rdečo nit – pobeg. Ded se po letu dni vrne, sin ostane v Bosni, vnuku pobegne partnerka. Vsi si želijo svobode, ljubezni, vendar jih spremlja strah … Moški morajo slišati iskrenost ženske, da je nekaj res tako kot se tega sami zavedajo, a še naprej razmišljajo, če je res tako. Ljudje želijo pokazati kakšni so tako, da odigrajo kakor naj bi jih videlo okolje, ne kakšni so v resnici.
Avtor ima zanimiv pogled o socialnih omrežjih, ki so zamenjala pisanje na stenah WC-jev. Nanje izlivajo svoj bes, svoja čutenja, a ko se pojavijo v javnosti, postanejo povprečni ljudje. V življenju velja nekakšen red, ko si kot mladostnik bojevit, kasneje, ko te mladi potisnejo med odrasle in začno vikati, tudi sam lahko ugotoviš, da razmišljaš drugače, ugotoviš, da nima smisla, da vse svoje življenje posvetiš svetovnemu miru, saj imaš svoje življenje.
Veliko sta se pogovarjala o ljubezni, ki povzroči različne emocije, da je lahko podlaga sovraštvu, čustveni odvisnosti, osamljenosti, odtujenosti …
Pisatelj ne piše vedno iz svojih izkušenj, lahko izhaja iz sebe in tega kar si predstavlja v neki situaciji. To je podkrepil z dejstvom, da je Vladimir Bartol pisal o njemu neznanem svetu v Alamutu.
Veliko dogajanja, zato si mora vsakdo vzeti čas za knjigo, da jo prebere in verjetno bo bralca zaposlovala z razmišljanji o tem kaj je bral, še nekaj časa. Morda bo v njej našel tudi kaj kar se mu je v življenju zgodilo, zaznamovalo …

unnamed-9

Besedilo in slika : Irena Vozelj

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani