Literarni prijatelji pri DUT so predstavili mladega pesnika Vida Šteha

Medgeneracijsko druženje je koristno za oboje, mlade in tiste, ki so prestopili prag tretjega življenjskega obdobja. Na sredinem literarnem večeru, 20. aprila, je Katarina Cestnik predstavila izdani zbirki pesmi Vida Šteha, njegov prvenec Nepopolni konec sveta in kasneje Prelomnica. Njun avtor je diplomiral na študijskem programu primerjalna književnost in slovaški jezik.

Avtor zase trdi, da išče srečo, da ga je bilo pred tremi leti še strah otrok, a danes jim uspešno pomaga pri njihovem učenju, veseli ga kar nekaj področij, med drugim se ukvarja tudi s filmom, kjer je opravljal različna dela, kot režiser, snemalec. Prizna, da so bili njegovi začetki povsem amaterski, a danes je že bolj spoznal pasti in poti filma. Rad ima gibanje, zato si ne predstavlja, da bi bil npr. prevajalec.
Njegove prve pesmi so nastale v Bratislavi, kjer je nekaj časa študiral in spoznal kakšni so Slovaki. Zanje trdi, da so bolj zaprti od Slovencev, a so kulturno bolj ozaveščeni od nas. Kraj nastajanja je vplival, da je v prostih verzih opisoval tamkajšnje življenje in svoje občutke. Temu je dodal nekaj ljubezenskih pesmi.

Zanj ima ljubezen več pomenov, lahko je vesela, žalostna, odvisno v kakšnem obdobju je človek, si z nekom skupaj ali si se razšel. Če je človeku hudo za nekom, je žalovanje del življenjskega procesa. Ko preideš v naslednjo fazo, izgubo preboliš ali se z njo sprijazniš.  Prelomnica je nastajala na drugačen način. V njej objavljene pesmi je pisal v rimah, zato je zanje potreboval več časa. Pesmi so namenjene njegovi muzi, Sandri, ker le ženske s tem imenom ni poznal, da bi ime povezoval z neko resnično osebo. Njegovo življenje je povezano z ženskami, ki jih spoštuje. V pesmih tudi kritizira medsebojne odnose ljudi, omamo mladih, osamljenost mladih. Mladi se vse več zatekajo v omamo, krivijo digitalizacijo, ki jih zasvaja, zato so zaprti v prostoru in komunicirajo preko računalnikov, telefonov. Za vse to smo krivci ljudje, ki premalo razmišljamo o tem, da koga prizadenemo v različnih konfliktnih situacijah. Nekaterim staršem so otroci statusni simbol. Pogosto v urejenih družinah otrokom preveč pustijo, zato ne upoštevajo vrednot.
Mladi čutijo odpor do poezije zato, meni Vid, ker v šoli preveč razlagajo kaj je želel pesnik povedati in ne pustijo učenčevi domišljiji prosto pot.
Med prebranimi pesmimi je nekako izstopala pesem Naša dekleta, kjer je presenetil samega sebe. V njej je poudaril, da ne smemo molčati, ko vidimo posamezna slaba dejanja, ki jih doživljajo žrtve.
Za glasbo sta ta večer poskrbela brata Beno in Maks Zakrajšek na svojih kitarah, Literarni prijatelji pa so prebrali nekaj pesmi iz obeh zbirk.

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani