Literarni prijatelji DUT so predstavili pesniški prvenec Simone Soline

Aleš Leko Gulič je na januarskem literarnem večeru Literarnih prijateljev DUT predstavil avtorico pesmi, izdanih v knjigi Pesek duš, Simono Solina.

 

Avtorica je morala odgovoriti tudi na kakšno provokativno vprašanje, začenši s tistim, da se predstavi kdo je, kaj je, koliko tehta. Tako je bil prebit led in pogovor je tekel v Guličevem stilu – spontano, brez dlake na jeziku.

 

Simona je povedala, da je profesorica geografije in zgodovine. A pot do diplome se je vlekla. Pred diplomo je poučevala na Gimnaziji in srednji ekonomski šoli v Trbovljah. Zahtevanih pogojev za profesorsko mesto ni izpolnjevala, zato je sprejela javno delo v knjižnici. Tam je morala najprej urejati in pomivati knjižne police, potem je zavijala knjige v zaščitno folijo, bila sprejeta v redno službo, se izobraževala na področju bibliotekarstva in zdaj je direktorica knjižnice. Kot profesorica geografije in zgodovine poučuje na programu osnovne šole, ki ga izvaja Zasavska ljudska univerza.

 

Simona se pohvali, da ima rada naravo, živali, morje … Prav slednje obožuje pozimi, ko senska burja naenkrat zapiha. Tam in tudi doma, v Trbovljah, so nastajale njene pesmi, ki jih je pokazala svoji kolegici, slavistki, v Sežani. Pesmi je kolegica pohvalila in ji predlagala, da jih izda v knjigi. Na morski obali, ob začetku poletja, je dobila navdih, da jo poimenuje Pesek duš.

 

Literarni prijatelji so prebrali nekaj njenih pesmi, druge pa najdemo v knjigi.

 

Aleš Gulič jo je med drugim vprašal, kako, da imajo njene pesmi vedno zaključek. Odgovorila mu je, da zadnje vrstice pridejo same, da je nekaj močnega na koncu. Pojasnila je, da njene pesmi nastanejo kot bi zletele iz nje, saj bruhajo kot vrelec, zato jih mora takoj zapisati na papir, sicer pozabi in je lahko prepozno, da bi zagledale luč sveta.

Simona Solina (5)

 

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani