Kako poteka reševanje živali pri Gasilskem zavodu Trbovlje

Osnovna naloga gasilcev je reševanje ljudi, živali in premoženja. Tako kot do ljudi moramo gasilci imeti pozitiven, skrben odnos do živali. Gasilski zavod Trbovlje ima povprečno pet intervencij letno, kjer imamo stik z živalmi tako posredno kakor tudi neposredno. Med neposredna reševanja bi uvrstil razna reševanja, kjer je potrebno žival rešiti iz višine (drevo, streha objekta, telekomunikacijski drogovi…), globine (jame, luknje, kanalizacijski jaški…) in vode (struge potokov, rek, bazeni…). Posredno rešujemo takrat, kjer so zaradi neke druge nevarnosti/dogodka/intervencije v nekem objektu oz. vozilu prisotne živali, ki jih moramo rešiti oz. zaščititi.

REŠEVANJE ŽIVALI (GASILSKI ZAVOD TRBOVLJE)
Osnovna naloga gasilcev je reševanje ljudi, živali in premoženja. Tako kot do ljudi moramo gasilci imeti pozitiven, skrben odnos do živali. Gasilski zavod Trbovlje ima povprečno pet intervencij letno, kjer imamo stik z živalmi tako posredno kakor tudi neposredno. Med neposredna reševanja bi uvrstil razna reševanja, kjer je potrebno žival rešiti iz višine (drevo, streha objekta, telekomunikacijski drogovi…), globine (jame, luknje, kanalizacijski jaški…) in vode (struge potokov, rek, bazeni…). Posredno rešujemo takrat, kjer so zaradi neke druge nevarnosti/dogodka/intervencije v nekem objektu oz. vozilu prisotne živali, ki jih moramo rešiti oz. zaščititi.

Spomnim se, ko je nekaj časa nazaj zagorela velika lopa za shranjevanje orodja. Šele med gašenjem požara smo opazili, da je zraven lope poln zajčnik, ki bi brez našega hitrega posredovanja zagotovo zgorel. To je bil torej primer posrednega posredovanja oz. reševanja živali. V grobem bi tovrstne intervencije lahko razdelili še na lažje in na težje. Med lažje intervencije bi uvrstil reševanje muce iz nekega drevesa, med težje pa reševanje živine iz hleva, ki gori. Pri teh večjih dogodkih so nam v veliko pomoč kmetje, oz lastniki živali, ki točno vedo, koliko imajo živali, kje se nahajajo in kakšen je najhitrejši način nujne osvoboditve iz prostora. Žival se, ko vidi gasilca (v zaščitni obleki s čelado, rokavicami…) še bolj prestraši in nemalokrat se je že zgodilo, da smo bili prvi posredovalci tudi napadeni. K sreči smo do zdaj obravnavali samo lažje ugrize in odrgnine.

So pa dogodki, kjer rešujemo pse, mačke, konje, krave, pujse… nemalokrat tudi atrakcija za »navijače«. »Navijači« so zvedavi ljudje, ki (po navadi) s telefoni in fotoaparati v rokah gledajo intervencijo gasilcev in z raznoraznimi idejami komentirajo kako bi sami rešili situacijo, v najslabšem primeru gasilce celo grajajo. Takšni dogodki se največkrat zgodijo v središčih urbanih naselij, kjer je seveda veliko ljudi. Čez središče našega mesta teče potok Trboveljščica. Obdan je z betonskima zidovoma višine cca 4 metre. Največ posredovanj imamo ravno iz tega potoka in to zaradi psov. Iz različnih razlogov omenjeni štirinožci zaidejo oz. padejo v strugo, potem pa ne morejo več ven. Gasilci se preko lestve spustimo v strugo, kjer z lovilcem živali (podoben, kot ga imajo veterinarske službe) lovimo psa. Večina psov se seveda ni pripravljena ujeti, kar predstavlja za nas včasih kar naporno opravilo, prej omenjeni »navijači« pa ob gledanju neznansko uživajo. Spomnim se intervencije, kjer so sredi Trboveljskega parka sodelavci lovili papigo. Iz stanovanja je odletela na najvišjo smreko v parku. Ko se ji je gasilec preko avto lestve približal, je odletela na drugo drevo itd. S precejšnjo muko so papigo predali lastnici, za gledalce pa je bilo to seveda posebno doživetje.

Omenil bi tudi posredovanje, kjer smo bili obveščeni, da se v kleti stanovanja nahaja kača. Na kraju sva s kolegom (seveda z veliko mero strahospoštovanja) pregledala in prečesala vso klet. Ker kače nisva našla, je gospa dejala, da ne bo šla nikoli več v klet. Gospo sva pomirila. Ena najzanimivejših intervencij v zadnjem nekaj letnem obdobju se je zgodila lani. Občan je klical na 112 in sporočil, da je v gnojno jamo ob gospodarskem objektu padla svinja. Ker je bila v gnojni jami visoka koncentracija nevarnih snovi je bilo posredovanje v jami obvezno z dihalnim aparatom. Kar nekaj časa je trajalo, da smo poškodovano žival izvlekli iz jame in jo predali lastniku.

Dogodkov iz raznih reševanj je verjetno še veliko, opisal sem le nekatere najbolj pogoste in posebne. Gasilci se udeležujemo tudi različnih seminarjev, kjer med drugim izvemo, kako se kašna žival obnaša ter kakšni so najboljši načini za reševanje. Zgledno tudi sodelujemo z različnimi veterinarskimi službami in ustanovami, ki se ukvarjajo z zapuščenimi živalmi.

Zapisal: Sandi Lepoša, Gasilski zavod Trbovlje

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani