Kaj lahko vsak posameznik naredi za čebele in kako lahko vsi skupaj pomembno prispevamo k ohranjanju okolja in s tem pogojev za obstoj čebel?

 

Težko pričakovana razglasitev Svetovnega dne čebel in prvo praznovanje, ki ga bomo obeležili in praznovali letos  20. maja, nas navdaja z  velikim veseljem.  Svetovni dan čebel pa nas poleg velike prepoznavnosti opominja in nalaga odgovornost do čebel in ostalih opraševalcev, ki so zelo občutljivi na spremembe v okolju in jih zato upravičeno imenujemo indikator čistega okolja.

Zavedati se moramo, da smo ravno ljudje tisti, ki s svojim obstojem in delovanjem lahko poskrbimo, da bodo čebele in ostali opraševalci še naprej opravljali svoje osnovno poslanstvo, to pa je opraševanje rastlin. Predvsem je naša naloga, da prav vsak posameznik po svojih močeh prispeva k ohranjanju okolja in s tem tudi našim zanamcem zagotovi pogoje za  življenje. Ne smemo dopustiti, da nas naš notranji pohlep žene v nepremišljena dejanja, ki dolgoročno ogrožajo živalske vrste kamor sodijo tudi čebele. Verjetno se niti ne zavedamo, da s takšnimi dejanji ogrožamo tudi sebe. Postavlja pa vprašanje kako lahko vsak od nas prispeva in k ohranjanju okolja. Nekateri boste znali zelo hitro odgovoriti, da pa en sam tako ali tako ne more ničesar spremeniti. Ste že slišali za tisti znameniti rek, ki ga je nekoč izrekel Dalai Lama: »Če mislite, da ste premajhni, da bi lahko kaj spremenili, poskusite zaspati s komarjem v sobi«. Zato je pomemben prav vsak posameznik, prav vsak šteje. Več nas bo, večji bodo premiki. Za vse, ki verjamete, da je svet lahko lepši,  smo pripravili nekaj predlogov, ki so primerni tako za posameznike, kot tudi za večje skupnosti.

 

 

Kako lahko vsi skupaj pomagamo?

Čebelam je treba pomagati s sajenjem medovitih rastlin, predvsem avtohtonih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebelam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in zelenjavni vrt, na balkone in v cvetlične lončke posadimo medovite rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Te rastline dajejo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa bodo razveseljevale s cvetjem in svojo lepoto. Treba je le izbrati prave sorte, tako da bomo prijetno združili s koristnim, da bo torej lepo za naše oko in koristno za čebele.

Katere medovite rastline, ki privabljajo čebele, lahko posadimo na domačem vrtu in na javnih površinah?

Pomembnejše rastline za čebele so: leska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, telohi, rese, divja češnja, vse začimbnice in dišavnice, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda, facelija in druge. Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, teloh, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostrožnik, ameriški slamnik, rman, jetičnik, jesenska anemona, kamnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, hermelika, homuljica, jeglič, netresk in številne druge. S primerno zasaditvijo bo naš vrt zažarel v prelepih barvnih odtenkih, čebele pa bodo na njem pridno nabirale medičino in cvetni prah. Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimbnice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timijan, pelin, melisa in številne druge. Če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa, ki nam ne bodo samo popestrila okolice doma, ampak bodo privlačna tudi za čebele. Od grmov lahko sadimo dišeče vrtnice, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma mačic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in kovačnikov ter druge. Od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evodijo, japonsko soforo, cigarovec, tulipanovec, amorfo, gledičijo ter seveda številne druge. Z avtohtonimi rastlinami je mogoče urediti vrt, ki bo prijazen do čebel, saj bodo v njem vedno našle nekaj paše, hkrati pa nam bo v lep okras in ponos.

 

 

Ureditev okolice z medovitimi rastlinami

Najbolje je grede oblikovati po robovih parcel in objektov in ne na sredini zelenic. To je eno od pravil vrtnarskega oblikovanja. Posebej urejen videz dosežemo tudi z ureditvijo roba grede tako da ločimo samo gredo z robom od zelenice. Če bomo sadili povečini domače avtohtone medovite rastline posebnih zahtev glede priprave tal ni, v kolikor pa bomo posadili kaj drugega pa je smiselno pri sajenju posamezne zahteve upoštevati saj bo kasneje sama rastlina bolje uspevala. Možnosti kombinacije je neskončno prav tako glede sort rastlin, ki so danes na voljo o vrtnarijah in vrtnih centrih je nabor izredno pester.

Tisti, ki imajo na voljo zasaditi večje površine se bodo pa samega sajenja lotili drugače saj tam ni smiselno delati gred ampak rastline posaditi v skupine in po več skupaj. Vizualni efekt je vedno večji ne glede na to kar sadimo, da sadimo v skupine. Izogibajmo se sajenju počez in vse mešano. Vzdrževanje takšnega vrta je potem izredno zahtevno še najbolj pa košnja saj se izogibamo vsake rastline posebej. Pri sajenju dreves le tem vedno dodamo oporo, vse ostalo pa po sajenju dobro zalijemo. Za ureditev vrta se lahko odločimo tudi kasneje v letu saj je danes možno dobiti rastline vzgojene v loncih kar omogoča da jih lahko kadarkoli predsadimo, je pa bolje če se tega dela lotimo spomladi ali pa jeseni. Z malo volje in improvizacije se da z medovitimi rastlinami okolico svojega bivanja spremeniti v pravcati medeni park ki bo čebelam v korist in čebelarju v ponos.

Medovita drevesa za novorojence

V nekaterih lokalnih skupnostih pa so se že pridružili pobudi Čebelarske zveze Slovenije, da vsakemu novorojenčku podari avtohtono medovito sadiko drevesa, ki bo rastlo skupaj z otrokom in  poleg tega tudi čebelicam in ostalih živalim nudilo hrano in zatočišče.

Osmislimo svoje življenje in življenja mladih generacij.

Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj

Čebelarska zveza Slovenije

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani