Jure Knez in Andrej Orožen

25. oktobra je Dnevnik v prenovljeni ljubljanski operi podelil nazive gazela leta. Najvišjo nagrado, zlato gazelo, je po zmagi v Savinjsko-Zasavski regiji prejelo trboveljsko podjetje Dewesoft. 29. decembra letos bodo praznovali 12. obletnico delovanja, na različnih področjih zaposlujejo okrog 30 strokovnjakov in mladih znanstvenikov. V lanskem poslovnem letu so imeli skoraj 4 milijone evrov prihodkov in več kot 900 tisoč evrov čistega dobička. Dewesoft sta ustanovila Hrastničan Andrej Orožen, direktor podjetja, in Trboveljčan dr. Jure Knez, direktor in vodja razvoja, ki nam bosta povedala več o občutkih ob prejeti nagradi, delovanju podjetja in načrtih za prihodnost.

 

Najprej obema iskrene čestitke ob nagradi slovenska zlata gazela leta. Kakšni so vajini občutki ob prejetju tega priznanja in kaj to pomeni za podjetje?

Andrej Orožen:»Vsekakor so občutki lepi, kajti ugotoviti, da je bilo delo prepoznano in da smo dosegli rezultat, na katerega smo lahko ponosni, je vsekakor lepo. Še bolj pa nam je v veselje to, da so s tem naši strokovnjaki dokazali, da lahko podjetje iz Trbovelj ponudi res kakovostne rešitve povsod po svetu, pa naj bodo stranke še tako zahtevne.«

 

Srebrno gazelo ste prejeli že leta 2009. Kako je od takrat napredovalo vaše podjetje?

Jure Knez: »Od leta 2009 do danes smo naredili veliko korakov naprej. Takrat smo bili zgolj proizvajalci programske opreme, nato pa smo se osredinili tudi na izdelavo merilnih inštrumentov in s tem celostnih rešitev. V zadnjih letih smo veliko vlagali tudi v našo prodajno mrežo po svetu.«

 

Pred skoraj dvanajstimi leti je Dewesoft začel z izdelovanjem programske opreme, šele pred dobrim letom ste se razširili na proizvodnjo merilnih naprav. Ste se pri tej zamisli (najprej ‘software’, nato ‘hardware’) po kom zgledovali? Je bila takšna pot za podjetje lažja?

Jure Knez: »Videli smo, da nam podpora drugih merilnih inštrumentov prinaša določene omejitve in da samo razvoj lastnih celostnih rešitev prinaša enostavnost za uporabnike. Samo tako lahko programska oprema skupaj z merilnimi inštrumenti deluje odlično.«

 

Podjetje Dewesoft ima prostore v zgornjih Trbovljah, natančneje v Gabrskem, v prostorih nekdanje tovarne Peko. Čeprav bi vas z odprtimi rokami sprejeli v vsaki drugi občini, ste se odločili, da ostanete v Trbovljah in Zasavju. Kako to?

Jure Knez: »Tu smo doma, tukaj smo zrasli. Pri našem delu ni tako pomembno, kje si, pomembna je dobra povezava z medmrežjem, letališče nedaleč stran. Tako dejansko lahko delamo kjer koli. Prodajna mreža je razdeljena na tretjine – prodajamo v Ameriki, Evropi in v Aziji. Tako je v Evropi povsem primerno mesto za razvoj in proizvodnjo izdelkov.«

Andrej Orožen: »Ponosni smo, da je večina zaposlenih prav iz naše doline, prihajajo tudi iz bližnjih krajev okoli Zasavja, nekaj pa se jih pripelje celo iz ljubljanskega konca, kar pa seveda ni težava, ker je zjutraj v smeri proti Trbovljam cesta neobremenjena.«

dewesoft_logo

 

Zasavje je med regijami, ki jih finančna kriza vse bolj in bolj napada. Že po osamosvojitvi so propadla številna nekdaj uspešna podjetja, počasno propadanje preostalih pa se nadaljuje še danes. Rudnik se zapira, zmanjšuje se tudi število delovnih mest v Termoelektrarni Trbovlje. Kaj je po vašem mnenju glavna težava regije in kako jo odpraviti?

Andrej Orožen: »Večina tovarn, ki so delovale tu in danes ne poslujejo več, ni svojega poslovanja ustavila zato, ker so bile v Zasavju. Na to so vplivala številna druga merila. Daleč od tega, da bi to morali enotiti s tem, da smo pod Kumom, ob Savi. Ni razlog za propad v tem, da smo v Zasavju.«

 

Kaj je tisto, kar lahko da Zasavju dodano vrednost? Samo takšna podjetja, kot je vaše, tudi ne morejo obstajati, ali pač.

Jure Knez: »Vsak mora pri sebi ugotoviti in se vprašati, kaj lahko naredi, da bo bolje. Mi se vsak dan trudimo, da bi v regijo in Slovenijo vnesli pozitivno razmišljanje in spodbudo, a seveda nimamo rešitve, ki bi pomagala celotni regiji. Ljudje morajo sami pri sebi pomisliti, kako bi lahko uspešno delovali tudi na drugih področjih.«

Andrej Orožen: »Iz industrije, ki je bila v Zasavju, so se ohranila velika in posebna znanja. Pri rudniku ni samo kopanje premoga, je tudi delo v protieksplozijskih razmerah. Strojna tovarna je imela ogromno strojniškega znanja. Znanja v dolini ne manjka.«

 

Kakšne so po vašem napake povprečnega oz. manj uspešnega slovenskega podjetja?

Jure Knez: »Mislim, da nimamo nekih hudih napak, nimamo pa neke zgodovine v kapitalizmu, v podjetništvu, ki bi dala izkušnje, kako ukrepati, kako nastopati na globalnem trgu in kako ustanavljati nova podjetja z novimi idejami. Tega se moramo še naučiti, tukaj imamo še veliko dela.«

Negativno pa na prihodnost ne gledamo le v Zasavju, temveč po vsej Sloveniji. Čeprav imamo Slovenci številna mednarodno uspešna podjetja, ki zaposlujejo kakovostne domače strokovnjake, so medijsko še vedno bolj izpostavljene zgodbe o stečajih in propadih. V čigavem interesu?

Jure Knez: »Ne vem. Mislim, da v zadnjem času v interesu vse manj ljudi. Vidijo, da to ni konstruktivno. Na ta način zapademo v neko apatičnost, občutek nemoči, ki pa ni resničen. To je daleč od resnice, tega se moramo zavedati. To je potrebno spremeniti, da bomo lahko naprej normalno delovali.«

Andrej Orožen: »Že vprašanje je bilo malo nekorektno. Nekateri v Zasavju vidijo prihodnost negativno. V Dewesoftu se vsekakor potrudimo, da gledamo optimistično, da nimamo težav, temveč izzive, in da ne glede na to, kaj se trenutno dogaja, uspešno nadaljujemo pot naprej.«

 

Kljub vsem naštetim težavam pa je Dewesoft izjemno uspešen. Čemu pripisujete uspehe?

Andrej Orožen: »Dewesoft je dobro in uspešno podjetje. Dobro zato, ker imamo dobro ekipo, to sem ob tem dogodku že nekajkrat omenil, tisto, kar nas naredi uspešne, pa verjamem, da je vizija podjetja. Želel bi si, da bi imela tako jasne cilje za prihodnost, kot jih pri nas začrta Jure, tudi druga podjetja, saj verjamemo, da je ključno za uspeh, da se cilji usmerijo k željam strank.«

 

Po kom ste se (ali se še vedno) zgledujete? Kdo je vaš vzornik na področju podjetništva in strokovne odličnosti? Ste morda že sami sebi vzor?

Andrej Orožen: (Smeh) »Ne, ne, tako domišljavi pa nismo. Na področju merilne tehnike zagotovo obstajajo podjetja, ki se z meritvami in merilno tehniko ukvarjajo že od petdesetih, šestdesetih let prejšnjega stoletja in so v svojem ogromnem razvoju prišli do inštrumentov, ki so izjemno vplivali na razvoj industrije in vsega na svetu. Danes se lahko zgledujemo po teh gigantih, seveda pa si želimo, čeprav smo majhni, napredovati do točke, ko bomo lahko konkurirali njim. Verjamem, da smo, kar se tiče tehnoloških rešitev, že na ali prek ravni marsikaterih najboljših. Na področju samih dimenzij podjetja pa naša usmeritev ne teži k temu, da bi naredili kar največ dobička in imeli največje podjetje. Želimo biti manjši in prepoznavni ter počasi zrasti do ‘občutnega igralca’ na globalnem področju merilne tehnike.«

 

Kako ohranjate motivacijo zaposlenih? To ob vseh dosežkih zagotovo ni težko.

Jure Knez: »Seveda je težko. (smeh) Motivacijo ohranjamo z nagrajevanjem po uspehu, končna motivacija je tudi, da zaposleni postanejo deležniki podjetja. Seveda pa je finančni uspeh ena stvar, veselje pri delu pa je tudi zelo pomemben motiv, tako da se ob razvijanju novih stvari poskušamo tudi zabavati.«

Andrej Orožen: »Ker smo v tej panogi, imamo možnost, da mladi strokovnjaki obiščejo najboljše laboratorije po vsem svetu, naj bo to v Mercedesu ali BMW-ju, da lahko obiščejo ameriško NASO, kar mlademu raziskovalcu mogoče pomeni tudi izpolnjevanje skritih želja iz otroštva, ob enem pa jim to daje tudi občutek, da tisto, kar naredijo na delovnem mestu, naslednji dan že uporabljajo najboljši po vsem svetu.«

 

Kljub vaši razširjenosti na svetovnih trgih, podružnico imate namreč v Avstriji, kmalu pa jo boste imeli tudi v Ameriki in Nemčiji, se še vedno širite. Katere države so za vas trenutno najbolj zanimive?

Andrej Orožen: »Podružnice imamo v Avstriji, Ameriki, Singapuru in v Indiji, trenutno smo tik pred podpisom za ustanovitev nemške. Dobili smo prva povpraševanja iz Brazilije, ki je trenutno zelo močna država v svetovnem gospodarstvu.«

Jure Knez: »Imamo pa dovolj dela tudi v državah, v katerih smo že prisotni. Prostora je še ogromno. Zadnje čase se širimo tudi v Rusijo, kjer se že kažejo prvi veliki uspehi. Počasi. Država po državo.«

 

Seveda ne moremo mimo sodelovanja s številnimi svetovno znanimi podjetji, kot so Panasonic, Siemens, Nokia, Lufthansa, Boeing, Nasa, in praktično s celotno avtomobilsko industrijo. S kakšnimi občutki sedete v avto ali na letalo, ko veste, da je vsaj delno narejen oz. preizkušen s pomočjo vaših izdelkov?

Jure Knez: »Dober občutek je, da pripomoremo k izboljšanju kakovosti potovanja, izboljšanju kakovosti izdelkov in k varnosti. To je tisto, kar človeka žene naprej.«

 

Ena glavnih težav človeških meritev je nenatančnost. Pa ne aparatur, temveč nas samih. O kakšni natančnosti govorimo pri vaših izdelkih?

Andrej Orožen: »Natančnost meritev je danes merjena v visoki, več kot 24-bitni ločljivosti. Natančnost je lahko izražena tudi v tem, da merimo izjemno majhne in komaj zaznavne signale. Kar odlikuje našo opremo pa je to, da lahko z visoko natančnostjo in istim inštrumentom izmerimo zelo majhne signale, kot so nanovolti, in tako velike signale, kot so v prispodobi visoke najvišje stolpnice na svetu.«

 

Kje bi še želeli videti uporabo vaših izdelkov? Je to medicina ali kakšna druga veja?

Jure Knez: »V medicini se izdelki uporabljajo samo v izjemnih primerih, pogoji za to so zelo strogi. Najprej želimo ugoditi željam avtomobilske in letalske industrije. Ne smemo si zadati prehitrih korakov, ker tako nobena stvar ni narejena do konca.«

 

Boste ostali zvesti merilni tehniki?

Jure Knez: »Seveda.«

 

Kako bo po vašem mnenju videti Zasavje leta 2030? Kje bo Dewesoft takrat?

Jure Knez: »Če bo vse po sreči, bomo leta 2030 še vedno tukaj z enako vnemo in predanostjo delali to, kar delamo zdaj, a veliko bolje, kot to znamo danes.«

 

Fotografije: Andrej Uduč

Avtor: Aljaž Bastič

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani