Jesenski športni dan

V prvem tednu vrnitve v klopi GESŠ Trbovlje smo se udeležili športnega dneva, ki je tokrat potekal malce drugače kot običajno. Profesorji športne vzgoje so, skupaj z ostalimi profesorji, organizirali in izvedli medrazredne igre, kar pomeni, da so tekmovali celotni razredi med seboj v številnih aktivnostih. Dijaki od 2. do 4. letnika smo se tako v četrtek, 3. septembra 2015, zbrali na gimnazijskem igrišču. Ker smo, seveda, športni razred, smo imeli dobre pogoje za zmago, edina ovira je bila, da so bili višji letniki močnejši, mi pa seveda neustrašni, zato smo začeli s tekmovanjem »na polno«.

Pri prvi igri si moral balon odbijati in premagovati ovire, brez da bi se balon dotaknil tal, profesor pa je pri vsaki igri štel uspešne poskuse. Drugošolci športnega oddelka smo bili kar se da uspešni in z visokim razultatom smo odšli na naslednjo »postajo«. Z loparjem za namizni tenis in z žogico na njem smo morali priteči do škatle, kamor smo odložili žogico, brez da bi se odbila. Med potjo do škatle nam žogica ni smela pasti na tla, kar pomeni, da smo morali biti zelo previdni. Nekaterim, manj uspešnim, je žogica padla ali pa se odbila iz škatle, sam pa si take napake nisem upal privoščiti, saj je bila glavna nagrada zelo mamljiva … Tudi pri tej igri smo bili uspešni, tako da smo se brez treme odpravili k naslednji – malce težji. Imeli smo dva kartona, ki sta bila približno tako velika, kot podplata. Smisel igre je bil, da si moral pri vsakem koraku stopiti na karton in ne na tla ter prispeti do ciljne ravnine. Kljub temu, da je bila igra zahtevna, je bil rezultat zelo dober. Nato smo odšli k pikadu. Postavili smo se v vrsto, ki je bila bolj podobna gneči, in začeli metati. Sprva sem imel težave, saj sem dvakrat zgrešil celo polje, potem pa sem se navadil in dosegel soliden rezultat. Prav tako sem navijal tudi za druge in bili smo ponovno uspešni. Naslednja igra mi je bila pisana na kožo. Prosti meti pri košarki! Te igre sem se najbolj veselil, saj to športno panogo treniram in sem pričakoval uspeh. Kakor sem se veselil igre, nisem bil vesel rezultata, ki je prišel po igri, saj nobenemu od sošolcev ni šlo dobro od rok. Bil sem razočaran nad seboj, ker bi lahko zadel več košov. Ampak nismo se vdali, dvignili smo glave in polni upanja odšli naprej.

SD_15-01

 

Pri naslednji igri smo poskušali zadeti tablo koša s teniško žogico. Tudi pri tej igri nam ni uspelo doseči željenega rezultata. Naslednje, kar nas je čakalo, je bilo, da si moral v paru, z žogo med hrbtoma, priti do cilja. Zelo smo se zabaval! Predzadnja igra je bila najtežja od vseh. Vleči smo morali gumo traktorja, napolnjeno z utežmi. Tukaj pa so se začele poškodbe pri nekaterih dijakih. Vrv, ki je bila privezana na žogo, smo vlekli okoli stojala in nazaj – na začetek. Ker pa je drsela, so si nekateri poškodovali dlani in dobili velike žulje, zato smo predčasno končali ter se odpravili k zadnji igri. Pet deklet in pet fantov iz vsakega letnika so vlekli kombi do ciljne črte. Pri tej igri nisem sodeloval, saj jih je bilo že dovolj. Raje sem navijal in upal na zmago. Iger je bilo konec in vsi smo bili utrujeni ter polni lepih občutkov.

In glavna nagrada? Pica, za cel razred, Picerije Mondial Trbovlje. Predvsem za enega sošolca je bila nagrada zelo mamljiva, ker je strasten ljubitelj pic. Rezultate iger smo izvedeli v šolski telovadnici, kjer se je istočasno odvijala prireditev ob spoznavnih dnevih za prvošolce in kasneje še fazančkovanje. Zmaga je pripadala četrtosošolcem. Pet točk je bilo tistih, ki so odločile o zmagovalcu! Bili smo razočarani, a vseeno ponosni na doseženo drugo mesto. Naši razredničarki Majdi Škrinar Majdič, prof. matematike, smo se zasmilili in nam je obljubila pico, ker smo bili, kljub drugemu mestu, zmagovalci v njenih očeh.

Želimo si še več takšnih športnih doživetij, saj smo se vsi zelo zabavali. Upam, da bodo v bodoče še medrazredna tekmovanja, saj bomo naslednjič dobili dve pici. Pazite se, četrtošolci!!

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani