“Gabrčani” s pomočjo avtomatskega defibrilatorja rešujejo življenja

Krajani Gabrskega v Trbovljah so se učili, kako ravnati z avtomatskim aparatom za vzpodbuditev dejavnosti srca (AED); čeprav je naprava ‘avtomatska’, sama od sebe ne reši življenja. Odločilne so roke tistega, ki upravlja z njim…

Ena izmed najbolj zanimivih pripomb udeležencev predstavitve uporabe AED (avtomatskega zunanjega defibrilatorja) v Gabrskem je bila: “Sem mislil, da vse naredi aparat sam.” Ne, tak aparat – v Sloveniji jih je že ogromno, kje so nameščeni, pa je na vsakem mestu posebej označeno z belo tablo z zelenim napisom AED – je le pripomoček, ki z električnimi sunki pomaga tistemu, ki človeka s srčnim zastojem oživlja. Odločilna je namreč ‘masaža’ srca, stisi prsnega koša, po trideset vtisov v enem zaporedju…. umetno dihanje po novih zdravniških smernicah ni več nujno.

Usposabljanje, kakršnega so za Gabrčane pripravili predsednica KS Franc Salamon Tatjana Pirnat, v imenu Avtohiše Malgaj, kjer je AED nameščen, Franc Malgaj, in demonstratorka, diplomirana medicinska sestra Zdenka Deželak, zato ni bilo le prikaz naprave same ali zgolj razlaga, kako ta pripomoček deluje. Prva pomoč v primeru srčnega zastoja se namreč začne s prepoznavo najbolj tipičnih znakov, da gre res za srčni infarkt (siva, prstena polt kože, potne srage po obrazu ter tiščanje in pekoče bolečine v prsih, kot “bi nam nekdo sedel na pljučih”). Toda kakšno ukrepanje sledi, pa je odvisno od situacije, zato znanja o tem nikoli ni preveč; in tudi obnavljati in vedno osveževati ga je dobro. Krajanom, ki so se tokrat odločili in prišli na ‘predavanje’, vprašanj ni zmanjkalo skoraj dve uri. “To je že prvi korak v skrbi za sočloveka,” je poudarila Deželakova.

“Sem mislil, da vse naredi aparat sam”, a naprava sama od sebe ne reši življenja.

AED aparat ni bav-bav, je varen, enostaven za uporabo, vsa navodila so zvočna, jasna in glasna. “Nič ne morete narediti narobe,” je pomembno sporočilo, ki ga je potrebno vedno priklicati iz spomina, ko nekdo rabi našo pomoč. Več ko veš o neki stvari, manj se je bojiš; to velja tudi za trenutke, ko nas – razumljivo in človeško – zajame panika.

Prve štiri minute so odločilne (zato je bližina defibrilatorja tako zelo bistvena), v čakanju strokovne pomoči se vedno zdijo tudi zelo dolge. Ker je v primeru srčnega zastoja ves ta čas potrebna tudi temeljito izvajana in neprekinjena masaža srca, torej stisi prsnega koša, so te minute tudi zelo naporne. Kako določiti mesto pritiskov, kako globoki naj bodo pritiski, kaj storiti, če poči rebro, kdaj prenehati in se umakniti, kdaj nadaljevati, kdo naj vodi oživljanje, kdo naj kliče na pomoč, kam položimo defibrilator, kako je treba bolnika pripraviti na elektrošoke… to je tistih sto in še več vprašanj, obenem pa odgovorov, ki jih zna obrazložiti le medicinsko izobražena oseba. Če je takšno izobraževanje povrh vsega še brezplačno, kot je bilo v Gabrskem, bi moralo biti zadržkov, da se ga udeleži čim več ljudi, še toliko manj.

Statistika beleži vse več primerov srčnih infarktov med mladimi, starostna meja se začne že pri 30+. V želji učinkovito pomagati sočloveku je postalo bistvenih več dejavnikov; od tega, da je AED lokacij vedno več – v KS Franc Salamon so že tri, Avtohiša Malgaj, gostišče Brin in gasilski dom – , do tega, da se z udeležbo na prikazih in izobraževanjih otresemo strahu in se kot laiki naučimo čim pravilnejšega ukrepanja v nepredvidljivih situacijah. Vsi si želimo, da bi drugi pomagali nam, zato se moramo tudi mi naučiti pomagati drugim. Kot je rekel Franc Malgaj: “Aparat smo kupili zaradi osebne izkušnje. Prijatelj je pomagal prijatelju. Če lahko rešimo samo eno življenje, smo naredili že veliko.”

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani