Čas za oddajo prijav je 10. avgust!

Bivanje v študentskih domovih (v nadaljevanju ŠD) je za nekatere enkratna, edinstvena izkušnja v življenju, za druge pa nekaj, kar si niti ne želijo preizkusiti oziroma doživeti. Nekateri še vedno verjamejo stereotipom, ki pa jih bomo v naslednjih vrsticah poskušali ovreči kot neresnične. Prav tako smo za mnenje o tem, kako je živeti v študentskem domu povprašali študente.

 

1. stereotip: V ŠD se ves čas žurira in se je nemogoče učiti.

 

To vsekakor ne drži. V dokaz so vam že tisti študentje, ki so redno dokončali dodiplomski in podiplomski študij ter so ves čas živeli v ŠD. To je lahko le izgovor tistim, ki se jim ne ljudi učiti in jim je bivanje v ŠD lep izgovor za njihov neuspeh. Ko se žurira, takrat žura celotno naselje, ko pa je čas izpitov, pa je čas za učenje in se tudi dogajanje v študentskem naselju umiri. In če komu niti to »mirno stanje« v naselju ne ugaja, so mu še vedno na voljo številne lepo urejene knjižnice na fakultetah in v drugih mestnih knjižnicah, ki so na voljo za učenje.

 

2. stereotip: V ŠD je vse umazano.

 

Tudi ta stereotip vsekakor ne drži. Naselja so redno vzdrževana, okolica se redno čisti in kosi, saj so za to zadolženi in plačani zaposleni in zunanji izvajalci. Vsi hodniki so redno čiščeni, prav tako skupne kuhinje in stranišča. Kdor pa živi v apartmajih, pa je seveda sam odgovoren za to, kakšno čistočo bo imel v stanovanju. Žal tukaj ni več mamic in babic, ki bi čistile za teboj. Prav tako pa so v zadnjih nekaj letih prenovili skoraj vse študentske domove od kuhinj, postelj pa vse do kopalnic. Človek včasih že dobi občutek, da je v hotelu in ne v študentskem apartmaju.

 

3. stereotip: Bom dobil »groznega« cimra/-o.

 

To so v večini primerov neupravičeni strahovi. V redkih primerih lahko naletite na nekoga, ki vam ne bo ustrezal, a je vajin odnos odvisen tudi od tvojega odnosa, prijaznosti in strpnosti. Hkrati je to idealna priložnost za to, da se naučiš sobivati z različnimi ljudmi, da se naučiš kako sklepati kompromise, kar ti bo v nadaljnjem življenju še kako prav prišlo. Npr. že v službi, kjer se srečaš s 1000 in enim različnim karakterjem ter je potrebno delati z različnimi ljudmi. Še vedno pa obstaja rešitev, če se s sostanovalcem resnično ne moreš razumeti, da napišeš vlogo za preselitev. Ko ti jo odobrijo, se preseliš drugam in je težava rešena.

 

 

Dobre strani bivanja v študentskem domu
 

Če povzamemo bi lahko rekli, da te izkušnja bivanja v ŠD obogati za vse življenje in je dobra popotnica za naprej. Naučiš se kako sam skrbeti zase, kako s sostanovalci sklepati kompromise, spoznaš ogromno ljudi iz različnih predelov Slovenije (kar ti pozneje nudi veliko poznanstev in kontaktov), naučiš se kako gospodariti s svojim časom in denarjem, kako si postaviti prioritete in se držati svojega urnika. Postaneš bolj strpen, komunikativen, organiziran in gospodar svojega časa ter življenja. To so izkušnje in znanja, ki ti pozneje pridejo še kako prav.

Pozabili pa smo še na eno dobro plat življenja v ŠD. To je cena bivanja. Ta je izredno nizka še posebej, če upoštevamo dejstvo, da vlkjučuje tudi vse stroške ogrevanja, vode, elektrike, interneta. Cena se tako giblje nekje med 70 in 140 evrov in se praviloma med letom ne spreminja.

 

Vtisi študentov o bivanju v ŠD

»Zakaj bivati v študentskem domu? Ker je tam pridobljeno znanje šola za celotno življenje in se lahko naučiš stvari, ki ti jih nobena fakulteta ne da.«

Rok iz Tolmina (Univerza v Ljubljani)

 

Foto: www.avstop.com
 

»V študentskih domovih sem preživel vse moje študijsko obdobje. Najprej sem živel 4 leta v študentskem naselju v Rožni dolini, ki je po mojem mnenju eden od najboljših študencev v Ljubljani. Po izmenjavi Erasmus pa sem se odločil, da svoje zadnje leto preživim v apartmaju v študentskih domovih na Kardeljevi ploščadi. Od vsega začetka ko sem prišel na študij v Ljubljano, sem si želel, da bi imel neko stanovanje, kjer bi lahko prvič živel samostojno, v svoji sobici. Študentski domovi so mi to tudi omogočili. V Rožni dolini, poleg tega da sem imel 2 super cimra, mi je v najlepšem spominu ostalo, da se je cel štuk poznal med sabo. Imeli smo skupne kopalnice in kuhinjo, katero pa ti ni treba čistiti, saj za to skrbi čistilni servis. V apartmaju moreš za to poskrbeti sam. Številne žurke, skupne večerje in posedanje pri sosedih in sosedah so moja prva leta v študentskem domu zelo popestrili. Po naravi sem družaben človek, zato imam rad veliko kontakta z drugimi ljudmi. Ko sem se letos preselil v apartma na Kardeljevo ploščad, pa se je vse to zelo umirilo, če ste bolj miren tip osebe, vam definitivno priporočam da si izberete apartmaje. Imajo tudi svojo kuhinjo, kopalnico, sostanovalci pa so po večini prijetni in umirjeni. Vsi študentski domovi so tudi žepu prijazni, saj so po večini za kar polovico in več cenejši kot privatni domovi. Če vam stanovanje ne ustreza, pa se lahko po mili volji v času preselitvenih rokov preselite v drugi študentski dom. Priporočam vsem, da poizkusite kakšno je življenje v študencih, saj se boste s tem postavili na svoje noge, kot tudi bolje spoznali sebe.«

Tomaž iz Zagorja ob Savi (Univerza v Ljubljani)

 

»V prid bivanju v študentskem domu govori veliko dejavnikov. Eden izmed njih je vsekakor (v današnjih časih vedno bolj pomemben) finančni vidik – za relativno malo denarja dobiš veliko. Študentski domovi so opremljeni z zmogljivo internetno povezavo, obstaja pa tudi možnost TV in telefonskega priključka. Za zagotavljanje dobrih razmer za študij so urejene študijske sobe in cyber učilnice, brezplačno pa je v na voljo tudi fitnes in soba za namizni tenis. Obstaja tudi možnost pranja perila v domu. Za razna druženja so v kleti urejeni prostori za (ob)študijske dejavnosti. Za varnost študentov in njihove lastnine pa skrbijo varnostniki, ki so prisotni 24 ur na dan. Vse to je zagotovljeno za konstantno ceno, ki je, v primerjavi z bivanjem v privatnem stanovanju, izredno nizka.«

Branka iz Trbovelj (Univerza v Mariboru)

 

 

Foto: www.radioaktual.si

 

Vpis v študentski dom do 10. avgusta!

V začetku julija je bil objavljen Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto.

Letošnja novost je elektronska vloga. Študent mora tako prošnjo za sprejem oz. prošnjo za podaljšanje subvencioniranega bivanja oddati preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ, in sicer od 10. 7. 2012 dalje.

Več informacij na portalu:

http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo_in_znanost/bivanje/

 

Vsi, ki se na razpis prijavljate iz Zasavja, postelje verjetno ne boste dobili takoj v prvem mesecu glede na razdaljo do Ljubljane (drugače je v primeru Maribora in drugih mest, ki so od nas oddaljene več kilometrov kot je Ljubljana). Zasavski študentje praviloma dobijo ugodeno prošnjo za bivanje v ŠD v Ljubljani v drugi polovici šolskega leta, nekje od aprila naprej. Kar pomeni, da se mora študent do takrat nekako znajti. Nekateri med tem časom prebivajo pri zasebnikih, večina pa se jih v tem času vozi ali pa najamejo posteljo v bližnjem dijaškem domu. Namreč dijaški domovi prav tako oddajajo sobe študentom v primeru, da jih sami ne morejo zapolniti. Ko pa ste enkrat sprejeti v ŠD, pa nato vsako leto samo podaljšate bivanje in vam ni potrebno nič več čakati. Soba v ŠD postane vaš drugi dom .

 

Foto: Študentski domovi v Ljubljani.

 

Besedilo: uredništvo

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani