Alarmantno znižanje deleža mladih v Sloveniji!

Glede na projekcije prebivalstva se bo delež mladih v Sloveniji do leta 2030 znižal za skoraj 30 %, v državah članicah EU pa v povprečju za dobrih 16 %.

Kdo je mlad?

Opredelitev mladih je vedno znova trd oreh, saj je težko objektivno določiti, kdaj oseba preide iz mladosti v odraslost. Mnogokrat so za obdobje mladosti značilni sledeči prehodi: od šole k delu, od ekonomske odvisnosti k ekonomski neodvisnosti ter od gospodinjstva staršev do lastnega gospodinjstva. Glede na to, da se mladi v Sloveniji vse kasneje odločajo za tovrstne prehode, smo za preučevanje mladih izbrali starostno skupino 20-34 let.

Demografske napovedi kažejo, da bo v naslednjih 50-ih letih v Sloveniji vse manj mladih. Od leta 1990 do leta 2012 se je število mladih znižalo za več kot 43.000 oseb, do leta 2059 pa naj bi se število mladih znižalo še za nadaljnjih 113.000 oseb. Delež mladih v celotni populaciji bo po projekcijah do takrat upadel za več kot 5 odstotnih točk.

Izobrazba mladih

Glede na stopnje dosežene izobrazbe je med mladimi 6,7 % takih, ki imajo doseženo osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 66,0 % ima doseženo srednješolsko izobrazbo, 20,7 % pa višješolsko ali visokošolsko. Med mladimi se jih malo manj kot tretjina izobražuje. Na delež mladih v izobraževanju ima občuten vpliv tudi država, ki določa velikost javnih sredstev namenjen za izobraževanje. Leta 2009 je Slovenija namenila 5,7 % BDP-ja za formalno izobraževanje, kar je bilo nekoliko več od evropskega povprečja (5,4 %). Sicer se je delež v Sloveniji rahlo skrčil, saj smo leta 2001 namenili 5,9 % BDP-ja, medtem ko se je v tem obdobju delež povprečja držav EU nekoliko razširil (leta 2001 je ta znašal 5,0 %).

Mladi na trgu dela

Za omenjeno starostno skupino so značilni raznovrstni statusi aktivnosti: po eni strani se mnogi še izobražujejo in so glede na status na trgu dela neaktivni, nekateri poleg izobraževanja tudi delajo, nekateri imajo redne zaposlitve, nekateri zaposlitev aktivno iščejo… Rezultati Ankete o delovni sili kažejo, da je bilo v Sloveniji v 2. četrtletju 2012 med mladimi 294.000 delovno aktivnih, 40.000 brezposelnih in 82.000 neaktivnih oseb. Med delovno aktivnimi mladimi je bilo 81,5 % zaposlenih v delovnem razmerju, 7,4 % je bilo samozaposlenih, medtem ko je preko študentskega servisa delalo 7,3 %.

Leta 2011 smo imeli med mladimi glede na nekatere glavne kazalnike na trgu dela boljšo situacijo od povprečja EU: stopnja delovne aktivnosti je bila 70,7-odstotna, povprečje EU-27 je znašalo 66,9 %; stopnja brezposelnosti je bila 11,7-odstotna, medtem ko je povprečje EU znašalo 13,3 %. Kljub temu se v času položaj mladih na trgu dela slabša. Od konca gospodarskega razcveta (2. četrtletje 2008) do zadnjih razpoložljivih podatkov se je število delovno aktivnih znižalo za 39.000 oseb, število neaktivnih je naraslo za 9.000, več kot podvojilo pa se je število brezposelnih mladih (povečalo se je za 20.000 oseb).

Značilnosti zaposlitev mladih

Seveda ni pomembno le to, koliko mladih dela in koliko ne, pomembno je tudi kakšne so te zaposlitve. Med mladimi zaposlenimi je bila spomladi 2012 skoraj tretjina takih, ki so imeli sklenjeno pogodbo za določen čas, kar je precej več od povprečja med vsemi zaposlenimi; med njimi je bilo namreč takih zaposlitev 16,7 %. 12 % delovno aktivnih mladih je delalo z delovnim časom, krajšim od polnega, kar je tudi nekoliko več od povprečja v primerjavi s celotno populacijo delovno aktivnih. Število samozaposlenih mladih se povečuje in je spomladi 2012 doseglo 22.000. Med poklici, ki so jih opravljali mladi, sta najbolj značilna ‘prodajalka’ za ženske in ‘skladiščnik’ za moške.

Posebnost slovenskega trga dela je delo prek študentskih servisov; v drugem četrtletju 2012 je prek študentskega servisa delalo 21.000 mladih. V povprečju so delali 26 ur na teden, 27 % vseh mladih, ki so delali prek študentskega servisa, pa je delalo s polnim delovnim časom, kar pomeni, da tovrstno delo za ta del populacije predstavlja nadomestek redne zaposlitve.

Mladi brezposelni

Septembra 2012 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 34,731 oseb, starih 20 – 34 let. Največ med njimi jih je imelo poklicno oz. strokovno izobrazbo s področja ekonomije, organizacije in administracije (19,3 %), medtem ko je bilo razpisanih prostih delovnih mest za te profile manj kot 7 %, pri čemer je potrebno upoštevati, da so prosta delovna mesta namenjena celotni populaciji brezposelnih oseb, ne samo mladim. Prostih delovnih mest je bilo septembra 2012 sicer 15.097, vseh registrirano brezposelnih oseb pa 105.441. Za slovenski trg dela je torej značilno, da se na njem pojavlja več družboslovno usmerjenih, kot jih trg dela dejansko potrebuje.

Ekonomski položaj mladih

Stopnja tveganja revščine med mladimi je relativno nizka; leta 2010 je bila med mladimi, starimi 16 – 24 let celo najnižja v Evropski uniji. Znašala je 10,5 %, evropsko povprečje je bilo 21,5 %, najvišjo stopnjo tveganja revščine med mladimi pa so zabeležili na Danskem (32,2 %). Med osebami v starostnem razredu 20 – 34 let je stopnja tveganja revščine v Sloveniji leta 2011 znašala 10,2 %, za moške 9,3 %, medtem ko je bila za ženske nekoliko višja, znašala je namreč 11,1%.
Glavni razlog za relativno nizko stopnjo tveganja revščine se skriva v dejstvu, da se slovenski mladi pozno odseljujejo od doma.

Leta 2010 je tako več kot 60 % slovenskih mladih (18 – 34 let) živelo z vsaj enim od staršev; evropsko povprečje je znašalo nekoliko manj kot 50 %. Najmanj mladih, živečih s starši, so zabeležili na Danskem (17,7 %), največ pa na Slovaškem (71,4 %). Tudi če se mladi odselijo od doma, so velikokrat odvisni od staršev. Med mladimi, katerih najstarejši član gospodinjstva je leta 2010 sodil v starostno skupino 18 – 34 let, je bilo namreč 40 % lastnikov stanovanja, 15,5 % najemnikov, skoraj 45 % pa je bilo uporabnikov, kar pomeni, da niso bili lastniki, za uporabo stanovanja pa istočasno niso plačevali najemnine. Največkrat je šlo za stanovanja v dvostanovanjski hiši, ki si jo delijo s starši.

Vir: SURS 2012

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani