4. oktober – svetovni dan živali

Danes obeležujemo svetovni dan varstva živali, ki so ga leta 1931 določili na kongresu ekologov v Italiji. Njegov glavni namen je, tako kot namen vseh svetovnih dni, osveščanje svetovnega prebivalstva o določeni problematiki, v tem primeru problematiki živali in sobivanja z njimi.

Povezanost z živalskim kraljestvom je kulturna dobrina, ki človeštvo spremlja od samega začetka njegovega obstoja. Človek  je vedno živel v družbi živali in vez, ki sta jo ustvarila, mora biti v korist obema.

Svetovni dan živali je priložnost, da se ljudje spomnimo, da moramo za svoje živali skrbeti in z njimi ravnati odgovorno.

V urbanih okoljih predstavljajo velik problem potepuške muce, ki se nenadzorovano množijo  in lahko prenašajo tudi številne bolezni. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da smo kot lastniki  muck dolžni omejiti njihovo razmnoževanje s sterilizacijo oziroma kastracijo. V slovenski zakonodaji je določeno, da je treba mačko pred oddajo ali izpustitvijo v okolje sterilizirati. Ta ukrep se že izvaja, saj občine, ki smo po zakonu o zaščiti živali odgovorne za skrb za zapuščene živali, v sodelovanju s svojimi zavetišči skrbimo za dosledno izvajanje tega določila. Podobno pa bi morali ukrepati tudi lastniki živali, saj so kot odgovorni lastniki v skladu z omenjenim zakonom dolžni preprečiti nenadzorovano razmnoževanje svojih živali. Več informacij lahko najdete na spletni strani: http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/zascita_zivali/sterilizirajte_in_kastrirajte_svoje_macke/.

Ravno tako pa moramo doseči čim boljše sobivanje z vsemi živali, ki bivajo na Zemlji – človek je zgolj ena izmed mnogih vrst. Res pa je, da ima človek s svojimi dejanji pogosto negativen vpliv na življenje ostalih živih bitij in je odgovoren za številna izumrtja živalskih vrst o vsem svetu.

Od svetovnem dnevu živali si v Občini Trbovlje želimo, da bi se ljudje vse leto zavedali, da so živali čuteča bitja in da smo ljudje za njih odgovorni.

Še nekaj nasvetov:

Vprašanje potepuških mačk v Sloveniji postaja vse bolj pereče. V letu 2009 se je v slovenskih zavetiščih znašlo 5000 potepuških mačk, le majhen delež (0,5 odstotka) jih je bilo vrnjenih lastnikom. 20 odstotkov živali je dobilo nove lastnike, več kot 60 odstotkov jih je bilo steriliziranih oz. kastriranih in vrnjenih v okolje, odkoder so bile odvzete. Skoraj dvajset odstotkov oz. okoli 1000 potepuških mačk pa je bilo zaradi bolezni ali poškodb usmrčenih.

Preprečevanje nenadzorovane rasti populacije

Na Vursu izpostavljajo, da sta sterilizacija mačk in kastracija mačkov veterinarska posega, s katerimi je mogoče preprečiti nenadzorovano rast mačje populacije. Zato je v slovenski zakonodaji določeno, da je treba mačko pred oddajo ali izpustitvijo v okolje sterilizirati. Ta ukrep se že izvaja, saj občine, ki so po zakonu o zaščiti živali odgovorne za skrb za zapuščene živali, v sodelovanju s svojimi zavetišči skrbijo za dosledno izvajanje tega določila.

Podobno pa bi morali bolj pogosto ukrepati tudi lastniki živali, saj so kot odgovorni lastniki v skladu z omenjenim zakonom dolžni preprečiti nenadzorovano razmnoževanje svojih živali. Vurs je ob tem pozval veterinarske organizacije, da lastnikom v oktobru za omenjeni dve storitvi nudijo določene ugodnosti. Številne organizacije so se z ugodnostmi na ta poziv že odzvale. V Sloveniji letos zaradi problematike potepuških mačk opozarjajo predvsem na osveščenost o ravnanju z mačkami.Psi in mačke.. pa še kaj?

Lani so na svetovni dan živali iz Veterinarske uprave RS sporočili, da je ta dan priložnost, da se ljudje spomnimo, da moramo za svoje živali skrbeti in z njimi ravnati odgovorno. Vse lepo in prav, a očitno usmerjeno le v skrb za naše hišne ljubljence. Ko smo že pri ljubljencih, vse premalokrat se poudarja, da imajo tudi oni predvsem pravico biti – živali. Večina živalskih vrst za bivanje s človekom ni primerna. Plešoče opice, govoreče papige in eksotični plazilci v premajhnih vivarijih – vse to lahko danes kupi denar, a za ceno slabega počutja in životarjenja živali, ki bi morale prosto tekati, letati ali se zgolj greti na naravnem soncu.

Drugače je s psi in mačkami, ki so že kot vrsta vzrejeni z namenom, da živijo z ljudmi. Seveda je pomembno, da z njimi ravnamo ljubeznivo in odgovorno, a svetovni dan živali je namenjen vsem živalim, s katerimi si delimo zemeljsko oblo – tistim velikim, kosmatim, čudovitim in prijaznim, pa tudi tistim komajda vidnim, sluzastim, nenavadnim in plašnim. Nenazadnje pa smo tudi ljudje, gledano z biološkega vidika, ena izmed živalskih vrst.

Kaj lahko storim?

Najboljša rešitev, ki jo lahko že danes stori vsak izmed nas, je sprememba mišljenja. Vse ostale odločitve, ki prispevajo k izboljšanju položaja živali na svetu, so njena logična posledica. Zavedanje, da so živali živa in čuteča bitja, v nas vzbudi željo po življenju, ki jim bo kar najmanj škodovalo.Ena izmed pozitivnih strani sodobne družbe je hitro širjenje informacij in dostopnost najrazličnejših možnosti, med katerimi lahko izbiramo. Tako štejejo vsak kozmetični izdelek, vsako živilo in vsak kos garderobe, ki jih kupimo. Z njimi lahko bodisi ignoriramo in rečemo, da se nas trpljenje živali ne tiče, bodisi naredimo majhno spremembo in podpremo ponudnike, ki jim je za živali mar. Oblačila in obutev iz rastlinskih ali sintetičnih materialov danes dosegajo enako ali boljšo kakovost od tistih iz usnja, krzna, svile ali volne. Kozmetični izdelki, ki niso testirani na živalih (kar je na izdelku samem navadno izrecno navedeno), so prijazni ne le živalim in naravi, temveč tudi nam samim, saj v njih običajno ni škodljivih konzervansov, umetnih barvil in dišav, phtalatov, parabenov in stranskih proizvodov petroleja. Verjetno najbolj pomembno vlogo pa igra zavedno prehranjevanje – hrana je tisti segment življenja, s katerim se ukvarjamo vsakodnevno in večkrat na dan. Vsejedo prehranjevanje človeka danes povzroča neprimerno več škode, ne le živalim, temveč tudi planetu, kot nekaj stoletij nazaj. O humani smrti v klavnici je težko govoriti, o mesu kot nujno potrebnem živilu pa prav tako, vsaj v trenutni družbi izobilja. Vse snovi, potrebne za človeški razvoj in delovanje, lahko dobimo iz rastlinskih virov. Če iz kateregakoli razloga odpoved mesu ni mogoča, to prav tako ni izgovor za njegovo neetično uživanje. Reja določenih vrst živali, predvsem drobnice, je mogoča na veliko bolj ekološki in human način kot reja govedi. Podobno je prav, da smo na ekološki izvor še posebej pozorni pri nakupu mlečnih izdelkov, jajc in medu – ponovno, če ne zaradi živali, pa zaradi nas samih in lastnega zdravja!

Z omenjenimi nasveti se lahko na naše so-zemljane, od katerih smo odvisni prav toliko ali še bolj kot oni od nas, spomnimo prav vsak dan in jim izkažemo spoštovanje, ki si ga zaslužijo. Brez dvoma nam bo povrnjeno – vse se vrača, vse se plača.

© 2015 Novičarski portal Sr(e)čno Trbovlje

Na vrh strani